Slovenska industrija je, kljub izjemnim naporom predstavnikov Združenja lesne in pohištvene industrije v povezavi z vodstvom GZS (ZLPI), v leto 2023 vstopila s previsokimi cenami elektrike, kar sedaj kažejo tudi rezultati poslovanja za leto 2023. Največje dobičke v tem letu so namreč imele prav energetske družbe.
Cene elektrike pa so bile po državah EU zelo različne in najvišje žal prav na področju Srednje Evrope, kar se tem državam še vedno pozna. Zaradi hitrega padanja naročil v začetku leta 2023 smo se v ZLPI močno trudili tudi za obuditev instrumenta čakanja na delo, a žal je ministrstvo za delo vedno odgovarjalo, da imamo v Sloveniji polno zaposlenost in tega instrumenta ni dalo na razpolago. Zato je bil neizogiben padec produktivnosti, ki je po finančnih kazalcih sicer stagnirala, a ob 7,4 % letni inflaciji v letu 2023 to pomeni njeno krepko realno znižanje. V začetku leta 2023 pa je, kljub našim opozorilom o težkem položaju na tržišču, še SiDG krepko dvignil cene okroglega lesa, kar je še dodatno znižalo konkurenčnost naših podjetij, še posebno žagarjev in primarnih predelovalcev lesa. In tudi država je ostala neomajna pri odmerjanju dodatnih obveznosti za gospodarstvo.
Posledice vsega navedenega so sedaj evidentne, saj je slovenska industrijska proizvodnja v letu 2023 padla za 5,3 %, v lesnopredelovalni panogi pa je bil padec celokupnega prometa še večji, in sicer za kar 155 mio. EUR (iz 2 223 na 2 068 mio. EUR), oziroma za 7 %. Podobno je bilo pri dobičku panožnih družb, ki je padel iz 108 mio. EUR na 80 mio. EUR. Še posebej velik padec dobička beležimo pri žagarskih družbah, in sicer iz 31 na samo 9 mio. EUR. Še najbolj spodbudni so podatki o investicijah lesnopredelovalnih družb, ki so sicer tudi stagnirale, a so, v primerjavi z ostalo industrijo, ki investira 6 do 7 % od vrednosti prodaje, še vedno nadpovprečne, in sicer 7 do 8 % od prodaje, kar gotovo omogočajo tudi javni razpisi Direktorata za lesarstvo.
Letos je k sreči začela upadati inflacija, a zastoj pri gradnji z lesom v Nemčiji in Avstriji, pa tudi v Sloveniji zaradi velikih zastojev pri izdajanju gradbenih dovoljenj, je še vedno močan in vpliva na celotno gozdno lesno verigo. Skrbi nas tudi podjetnim ljudem še vedno nenaklonjena družbena klima, ki poleg previsoke obdavčitve dela in dolgih državnih postopkov pomembno prispeva k brisanju Slovenije iz radarjev potencialnih investitorjev. A hkrati to pomeni tudi to, da naša podjetja delajo v slabših poslovnih pogojih kot podjetja v državah, v katera investitorji vlagajo kapital. To potrjuje tudi lanski padec konkurenčnosti za 4 mesta na mednarodni (IMD) lestvici in zopet za 4 mesta letos, kar je Slovenijo potisnilo že na 46 mesto od 67 držav.
Vir: Igor Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije, Informacija o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2023
