Direktiva o emisijah
| Avtorica: Antonija Božič Cerar, GZS |
Direktiva 20120/75/EU o emisijah iz industrije, ki jo bolje poznamo po njeni kratici IED, preko zahtev v okoljevarstvenih dovoljenjih določa pogoje ravnanja z okoljem na okoli 52.000 lokacij v Evropi. V Sloveniji imamo cca 200 takih virov. Trenutna IED direktiva, ki je bila v preteklih letih že dopolnjena in razširjena, prinaša celosten pristop in enotna merila za vse. Pri vsem so izrazitega pomena BAT zaključki (seznam najboljših razpoložljivih tehnologij), ki so narejeni na podlagi Seviljskega procesa za posamezne panoge. To so najširše možno usklajeni dokumenti s širokim soglasjem.
Ti zaključki se z leti tudi posodabljajo glede na tehnologije, podjetja po državah članicah pa se morajo po objavi novih BAT zaključkov v 4 letih prilagoditi na najnovejše dostopne tehnologije. 12 aprila letos je bila na ravni EU potrjena zadnja sprememba direktive. Ta navaja celostno obravnavo okolja in cilje, da bo gospodarstvo čisto, trajnostno in krožno. Uskladila se bodo tudi druga zakonodajna področja (npr., vode, kemikalije, itd.), direktiva pa ponuja tudi podporo inovativnim tehnologijam. Tisti, ki bodo pridobivali okoljevarstvena dovoljenja, bodo morali imeti vse notranje procese certificirane. Posodobil se bo tudi že veljaven evropski register onesnaževalcev, poročanje okoljskih informacij pa bo nekoliko zahtevnejše in podrobnejše.
Izraz BAT označuje angleški izraz »Best Avaliable Techniques«, tj. najboljše razpoložljive tehnologije. Ti zaključki so napisani izjemno natančno, usklajeni v zelo širokem krogu strokovnjakov iz držav članic, industrije in okoljskih organizacij ter politike na ravni EU. Jasno določajo pogoje obratovanja za posamezno industrijo na osnovi tehnologije, ki so v določeni panogi na voljo za doseganje čim manjših vplivov na okolje. Na nacionalni ravni so podjetjem za obratovanje izdana okoljevarstvena dovoljenja (OVD), pogoji v dovoljenju, vključno z mejnimi vrednostmi emisij, pa morajo temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT). Ker morajo države članice, vključno s Slovenijo, direktivo kot zavezujoč zakonodajni akt prenesti v nacionalno zakonodajo, to pomeni, da so BAT zaključki kot sestavni del direktive avtomatsko del nacionalnega prava in jih je potrebno v celoti upoštevati.
Sprememba direktiva napoveduje revizijo postopka priprave referenčnih dokumentov panožnih BAT dokumentov in BAT zaključkov. Obstoječi postopek, zapisan na več kot 60 straneh je podpisal še Janez Potočnik. Sprememba med drugim dodaja nekaj novih dejavnosti in napoveduje pripravo BAT zaključkov za odlagališča.
Sprememba direktive žal še vedno ni uradno objavljena. Direktiva v osnovi govori o področju razvojne strategije EU. Začrtal jo je Evropski zeleni dogovor, kjer je zapisano, da EU ne more brez energetsko intenzivnih panog, kamor sodi tudi slovenska industrija, ki med drugim ustvari skoraj 30 % BDP. EZD ob tem poudarja, da je razogljičenje sektorja nujno. Žal vseh potrebnih novih tehnologij še ni na trgu, zato je EU taksonomija, s ciljem zelenega financiranja, te tehnologije opredelila kot prehodne dejavnosti. Nič se ne bo zgodilo iz danes na jutri. Napovedana je globoka, popolna transformacija industrijskih procesov, ki jo bo morala spremljati tudi transformacija širše infrastrukture v podporo zelenemu prehodu družbe.
Uveljavitev revidirane direktive letos spreminja EIPPCB biro v Sevilliji, v EU-BRITE, ki je kratica za Evropski urad za raziskave industrijskega preoblikovanja in emisij.
Nedavno sprejeta novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-2A) odstopa od zastavljenih ciljev EU in zahteva izenačitev mejnih vrednosti sežiga in sosežiga, kar je enako zahtevi izenačenju dveh različnih tehnologij. To seveda ni mogoče, ker so tehnologije kljub morda na videz podobni dejavnosti popolnoma drugačne. Ravno to je opredeljeno v BAT zaključkih, ki so za sosežigalnice, ergo cementarne in za sežigalnice napisani ločeno in jasno poudarjajo, da se vsak zase uporablja izključno za tisto industrijo. Ta zakonodajni precedens enači nekaj, česar iz tehničnega vidika ni mogoče enačiti. Že med zakonodajnim procesom smo v GZS javno izrazili nezadovoljstvo in nestrokovno pripravo zakona, ki bo povzročil težave za gospodarstvo in slabšanje konkurenčnosti Slovenije na mednarodnih trgih, saj pri nas sedaj veljajo strožje zadeve, ki jih na ta način drugje v EU ni. Dva pravna strokovnjaka, Rajko Pirnat in Ana Stanič, sta pripravila mnenje, ki jasno kaže ustavno sporen poseg iz stališča enakosti pred zakonom kot tudi neustrezno obravnavanje direktive, kar terja notifikacijo Evropski komisiji in odločitev na ravni EU. Zakon je sicer sprejet, zato menim, da bo zadevo na koncu reševalo sodišče in novo izvoljena Evropska komisija.
