Prilagajanje na podnebne spremembe je tudi v fokusu družbe BTC. S kakšnimi posegi se temu že danes prilagajajo v BTC Cityju v Ljubljani, enim izmed največjih nakupovalnih, poslovnih in rekreativno-zabaviščnih središč v Evropi, da bodo učinki ozelenitvenih aktivnosti lahko opazni čez desetletje, ko bomo soočeni z dodatnimi negativnimi podnebnimi vplivi, je pojasnil Miha Mermal, izvršni direktor marketinga in trajnostnega razvoja. Poudaril je še pomembnost manjše toplotne obremenitve za obiskovalce.

Kakšen standard boste z vašimi novimi zasaditvami dosegli v BTC Cityju v Ljubljani?

Vidimo, da so prakse različne. Mi smo se z mislijo na prihodnost raje postavili na varno stran, kjer ustrezna gostota odraslih dreves s svojo senco krošenj poleg drugih koristi, ki jih drevesa prinašajo v urbani prostor, pozitivno učinkuje tudi na temperaturo ter toplotno obremenitev naših obiskovalcev. Na dveh velikih parkirnih površinah, kjer je bila ozelenitev smiselna in glede na talno gospodarsko infrastrukturo tudi mogoča, smo tako z ničelne oziroma zanemarljive osenčenosti dosegli približno 45-oziroma 33-odstotno stopno osenčenosti.

Na dveh velikih parkirnih površinah so z zanemarljive osenčenosti dosegli približno 45-oziroma 55-odstotno stopnjo osenčenosti.

Še bolj kot nižja temperatura zraka pa je pomembna manjša toplotna obremenitev naših obiskovalcev. Toplotna obremenitev je termin, ki nam je morda najbližji v angleškem jeziku, kadar govorimo o »feels like« temperaturi. To pomeni, kako ljudje zaznavamo zunanjo temperaturo, na to stanje pa poleg same temperature zraka vplivajo še osončenost, vlažnost zraka in veter. V senci velike krošnje je zato občutek vročine precej manjši, počutje pa ugodnejše, kot bi bilo sicer. V obeh primerih ozelenjenih parkirnih površin v času dnevnega temperaturnega ekstrema vročih dni tako govorimo o približno 14 stopinj Celzija razlike toplotne obremenitve, kar je nedvomno razlika, ki jo bodo občutili tako obiskovalci na prostem kot tudi v primeru, ko se bodo usedli v manj razgreto vozilo. Takšno prakso nameravajo obdržati tudi v prihodnje še na preostalih večjih parkirnih površinah, kjer je sajenje dreves glede na infrastrukturo v tleh mogoče, hkrati pa tam nimamo dolgoročnih načrtov za gradnjo.

Vir: Delo, iz intervjuja z Mihom Mermalom