Nove usmeritve iz Bruslja Promet
Svet EU je sredi maja uradno sprejel uredbo o standardih emisijskih vrednosti CO2 za težka vozila, ki spreminja in krepi obstoječa pravila EU. S posodobljenimi pravili naj bi se dodatno zmanjšale emisije CO2 iz sektorja cestnega prometa ter določili novi cilji za leta 2030, 2035 in 2040. Strožji standardi za emisije CO2 naj bi prispevali k povečanju deleža brezemisijskih vozil v celotnem voznem parku težkih vozil v EU, hkrati pa zagotovili ohranjanje in krepitev inovacij v zadevnem sektorju in njegove konkurenčnosti.
V sektorju težkih vozil nastane več kot 25 % emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa v EU. Standardi emisijskih vrednosti CO₂ za nekatera težka vozila so bili prvič določeni leta 2019 s cilji za obdobje 2025–2029 in od leta 2030 naprej, z določbo o pregledu uredbe do leta 2022.
Z revidiranimi pravili se bo razširilo področje uporabe obstoječe uredbe, da bi za skoraj vsa nova težka vozila s certificiranimi emisijami CO₂, vključno z manjšimi tovornjaki, mestnimi avtobusi, drugimi avtobusi in priklopniki, veljali cilji glede zmanjšanja emisij.
Novi cilji glede zmanjšanja emisij
Nova pravila ohranjajo obstoječi cilj za leto 2025, ki je trenutno določen kot 15-odstotno zmanjšanje emisij za težka tovorna vozila, katerih masa presega 16 ton. Uredba v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in pozneje poleg tega določa naslednje nove cilje:
45-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2030 (povečano s 30 %)
65-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2035
90-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2040
Ti cilji se bodo uporabljali za srednja tovorna vozila, težka tovorna vozila z maso nad 7,5 tone in avtobuse, od leta 2035 pa tudi za ustrezna delovna vozila.
Cilj ničelnih emisij za mestne avtobuse
Z novimi pravili se uvaja 100-odstotni cilj ničelnih emisij za nove mestne avtobuse do leta 2035, z vmesnim ciljem 90 % za to kategorijo do leta 2030. Medmestni avtobusi bodo iz tega cilja izvzeti, saj se bodo za namene merjenja zmanjšanja emisij šteli za avtobuse.
Nekatere občine smo vprašali, kaj menijo o uvajanju strožjih standardov in kaj to pomeni za mestni promet.
Svet EU je sredi maja uradno sprejel uredbo o standardih emisijskih vrednosti CO₂ za težka vozila, ki spreminja in krepi obstoječa pravila EU. Z novimi pravili se uvaja 100-odstotni cilj ničelnih emisij za nove mestne avtobuse do leta 2035, z vmesnim ciljem 90 % za to kategorijo do leta 2030. Kaj to pomeni za mestni promet v vaši občini in kako se pripravljate oz. se boste pripravili na nove zahteve? S kakšnimi izzivi se pri tem soočate? Koliko mestnih avtobusov v vaši občini že izpolnjuje te kriterije?
V Kranju že več kot pol vozil na e-pogon
V Kranju, evropski destinaciji odličnosti 2023 in mestu v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, izvajamo in načrtujemo številne projekte s ciljem, da v največji možni meri prispevamo k razogljičenju prometa. Po mestnem jedru od leta 2017 brezplačno vozi električni minibus Kranvaj. Imamo enega večjih elektrificiranih sistemov za izposojo koles KRsKOLESOM, parkirna mesta za električna vozila in souporabo tovrstnih vozil, parkirišče P + R, Center trajnostne mobilnosti idr. Od leta 2020 izvajamo tudi projekt E-mobilnost in bomo do leta 2035 z električnimi vozili v celoti nadomestili vozni park uprave MOK, javnih zavodov in javnega podjetja z ustrezno domicilno polnilno infrastrukturo. Leta 2021 smo prejeli tudi nagrado za najboljšo e-mobilnostno mestno občino v državi. Do leta 2026 načrtujemo, da bodo vsa vozila v mestnem potniškem prometu ogljično nevtralna. Že danes imamo več kot 50 odstotkov vozne flote na e-pogon – že nekaj let uporabljamo tri hibridne avtobuse, od lanskega leta oziroma začetka letošnjega leta pa je v naš mestni promet vključenih osem povsem električnih avtobusov.
Načrt je, da mestni potniški promet v celoti poteka z električnimi vozili. Postavljamo tudi nove javne polnilnice in hitre e-polnilnice za avtobuse. Na strehe javnih stavb nameščamo sončne elektrarne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Tako med drugim polnimo električna vozila, tudi občinska. Kranj je tudi eden od podpisnikov konzorcijske pogodbe za vzpostavitev vodikovih tehnologij. V tem primeru bi lahko mestni in medkrajevni potniški promet poganjal tudi vodik, pozneje še delovna in druga vozila.
Pri vzpostavljanju trajnostne mobilnosti gre pogosto za zahtevne investicije in procese. Mestna občina Kranj je bila lani sicer najuspešnejša slovenska občina pri črpanju subvencij Eko sklada, saj smo za sofinanciranje razogljičenja javnega potniškega prometa prejeli 1,4 milijona, za nakup osmih električnih avtobusov kar 2,8 milijona evrov subvencij. Izzivi pa ostajajo izgradnja polnilne infrastrukture, kako povečati uporabo javnega potniškega prometa in souporabo vozil ter zmanjšati število osebnih vozil na družino, kako povečati proizvodnjo električne energije s fotovoltaiko in energetska učinkovitost nasploh. Te cilje zasledujemo tudi v okviru Misije 100 s širokim naborom ukrepov, sodelujemo v pilotnem projektu UP-SCALE, kjer je cilj optimizacija javnega potniškega prometa v Kranju in razvoj aplikacije MaaS. Ta bo uporabniku podala različne poti do želene lokacije v Kranju in okolici, vključno z razdaljo, porabljenim časom za pot in izračunom ogljičnega odtisa.
Celje pripravlja karto trajnostne mobilnosti mesta
Na Mestni občini Celje precej razmišljamo o javnem potniškem prometu, saj si želimo znižati ogljični odtis in izpuste, ki jih v precejšnji meri povzroča tudi promet. Želimo si pokritosti v vseh predelih mesta, zagotoviti učinkovite vozne rede in še izboljšati uporabniško izkušnjo za občane, da se nas bo čim več občanov odločalo za izbiro trajnostne mobilnosti. Imamo izzive, ki jih lahko naslovimo kot mesto, in izzive, kot je izgradnja obvoznice in jih je mogoče uresničiti le ob pomoči državnih strategij in projektov. V Celju je veliko dnevnih regionalnih migracij, ki potekajo praktično skozi središče mesta. Na področju javnega potniškega prometa izvajamo aktivnosti na štirih področjih: mapiranje, energenti, polnilna infrastruktura in vozila. Pripravljamo karto trajnostne mobilnosti mesta, kjer želimo določiti mobilnostna območja in potrebe kot uvod v novo celostno prometno strategijo, ki jo načrtujemo.
Za izvajanje učinkovitega javnega prometa in dolgoročno zagotavljanje vzdržnega stroška javnega prevoza za občane je treba zagotoviti lasten vir, ki bi optimiziral tveganje cenovnega pritiska energenta na višino vozovnice. Ta vir želimo zagotoviti s pomočjo sončne energije. Izvajamo presojo primernosti lokacij za polnjenje vozil, saj gre za lokacije, ki morajo zadostiti prostorskim zmožnostim, priključnim močem in uporabniški izkušnji. Ta bo pomembna z vidika uporabe in zagotavljanja standardov dinamičnega polnjenja. Glede vozil se trenutno kažejo možnosti v električni in vodikovi tehnologiji, je pa na tem področju še precej neznank. Smo v fazi prijave na razpis za električna vozila, kar se nam trenutno zdi bolj varna pot za občane. Vodikove tehnologije prihajajo in verjamemo, da so prihodnost, ampak so trenutno tehnološko še precej v pilotni fazi, subvencije pa še niso v polnem zamahu. Trenutno v mestu poteka javni potniški promet Celebus, ki vključuje 10 linij in se odvija z vozili na CNG (stisnjen zemeljski plin). Ključni izziv, s katerim se soočamo, je, da je za dosego učinkovitega javnega prometa potrebno doseči uspeh na več nacionalnih in evropskih razpisih.
Koper postopoma elektrificira mestni promet
V Mestni občini Koper se zavedamo pomena zelenega prehoda, zato aktivno delujemo v smeri prilagoditve voznega parka mestnega avtobusnega potniškega prometa. Ta trenutno šteje 23 vozil, od katerih je 10 na električni pogon. Vsa ostala zadostujejo okoljskemu standardu EURO 6. Vozni park sicer vključuje 6 avtobusov Mercedes Citaro K s 30 sedišči in 50 stojišči, z motorjem EURO 6, 7 avtobusov Mercedes Sprinter City 65 z 12 sedišči in 18 sedišči, z motorjem EURO 6, 6 električnih avtobusov K-Bus E Solar City s 16 sedišči in 11 stojišči in 4 električne minibuse GRIFO s 7 sedišči. Mestna občina Koper je pri izvedbi javnega naročila za izvajanje mestnega prometa upoštevala veljavne standarde, določene v Uredbi o zelenem javnem naročanju. Tudi ob izvedbi novega javnega razpisa za podelitev koncesije oziroma ob nabavi novih vozil bomo sledili veljavnim predpisom.
Nova direktiva je pomemben mejnik, Ljubljana bo ogljično nevtralna
V času, ko se soočamo s številnimi posledicami podnebnih sprememb, je ključno, da sprejmemo odločne ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Eden ključnih področij, ki zahteva ukrepe, je zagotovo javni potniški promet. Nova evropska uredba o standardih emisijskih vrednosti CO₂ za težka vozila predstavlja pomemben mejnik na poti k trajnostnemu javnemu prevozu in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za Mestno občino Ljubljana ta uredba pomeni zavezo v smeri prizadevanj za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje okoljskega odtisa našega mestnega prevoza. Trenutno imamo v voznem parku 216 mestnih avtobusov. Skoraj polovica mestnih avtobusov (97) že deluje na stisnjen zemeljski plin – metan. Do leta 2030 načrtujemo zamenjavo vseh mestnih avtobusov, ki trenutno delujejo na dizelsko gorivo, s čistimi in brezemisijskimi vozili. Sočasno z zgornjim ukrepom načrtujemo tudi zamenjavo metanskega goriva, pridobljenega iz fosilnih virov, z biometanom, ki je ogljično nevtralno gorivo. Z združitvijo razogljičenja goriva in uvajanjem brezemisijskih vozil je predvideno, da bo naš vozni park že do leta 2030 100 % ogljično nevtralen.
V maju smo testirali dva električna avtobusa, enojni avtobus Mercedes Benz eCitaro in zgibni avtobus BYD B18. Tovrstna testiranja so usmerjena v pridobivanje podatkov o tehnologiji in delovanju brezemisijskih avtobusov, kar bo pomembno prispevalo k oblikovanju tehničnih zahtev za javno naročilo. V kratkem bo namreč objavljeno javno naročilo za nakup 15 električnih avtobusov. Poleg tega prihodnje leto pričakujemo dobavo 8 vodikovih avtobusov. Priprava na nove zahteve pomeni velik izziv, predvsem v smislu financiranja in vzpostavitve potrebne infrastrukture za podporo novim tehnologijam. Potrebne bodo tudi naložbe v usposabljanje kadra.
V Mariboru bodo do leta 2030 elektrificirali polovico voznega parka
Mestna občina Maribor, Urad za komunalo, promet in prostor
Mestna občina Maribor elektrificira svoj vozni park avtobusov mestnega potniškega prometa od leta 2019. Trenutno ima mestni prevoznik javnega potniškega prometa Marprom v svoji floti 11 % vozil električnih. Od tega na liniji 6 vozijo 4 avtobusi, ki se polnijo v t. i. priložnostnem polnjenju, kar pomeni polnjenje vsakokrat na začetni in končni postaji. To je prva v celoti elektrificirana linija v Sloveniji s priložnostnim polnjenjem. Na obstoječi liniji tako zaradi elektrifikacije linije v zrak spustimo 190 t CO₂ manj na leto kot bi ga z avtobusi na notranje izgorevanje. Izpuste CO₂ smo zmanjšali za 50 %. Ostali manjši električni avtobusi vozijo po mestnem jedru. MO Maribor si je zadala cilj elektrificirati polovico voznega parka za mestni javni potniški promet do leta 2030. Nova vozila (električne avtobuse) nabavljamo s pomočjo RS in sofinancerskih sredstev Ekosklada. V letu 2024 načrtujemo dobavo petih novih električnih avtobusov, do leta 2026 pa še dodatnih 10.
