Nove usmeritve iz Bruslja Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb
Po podatkih Evropske komisije so stavbe v EU odgovorne za 40 % porabe skupne energije in 36 % emisij toplogrednih plinov. Poslanci so marca letos sprejeli načrte za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov v stavbnem sektorju, Svet EU pa je aprila reviziji direktive o energetski učinkovitosti stavb prižgal dokončno zeleno luč. Namen predlagane revizije direktive o energetski učinkovitosti stavb je znatno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in porabo energije v stavbnem sektorju do leta 2030, do leta 2050 pa mora ta sektor v Uniji postati podnebno nevtralen. Cilja direktive sta tudi obnova energetsko najmanj učinkovitih stavb in boljša izmenjava informacij o energetski učinkovitosti.
Spomnimo, da je Evropska komisija decembra 2021 v okviru tako imenovanega svežnja »Pripravljeni na 55« sprejela zakonodajni predlog o reviziji direktive o energetski učinkovitosti stavb. Z novimi evropskimi podnebnimi pravili julija 2021 je Unija cilje za leti 2030 in 2050 vključila v zavezujočo evropsko zakonodajo.
Nove stavbe morajo biti od leta 2030 brezemisijske, nove stavbe, v katerih delujejo javni organi oziroma so v njihovi lasti, pa naj bi bile brezemisijske že od leta 2028. Države članice bodo lahko upoštevale potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu stavbe, kar vključuje proizvodnjo in odlaganje uporabljenih gradbenih materialov.
Za stanovanjske stavbe pa bodo morale članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije za vsaj 16 % do leta 2030 in za vsaj 20 do 22 % do leta 2035.
V skladu z novo direktivo bodo morale države članice do leta 2030 z izpolnjevanjem minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti obnoviti 16 %, do leta 2033 pa 26 % energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb.
Če bo to tehnično in finančno izvedljivo, bodo morale države članice do leta 2030 postopno namestiti naprave za sončno energijo na javnih in nestanovanjskih stavbah, odvisno od njihove velikosti, ter na vseh novih stanovanjskih stavbah.
Odprava kotlov na fosilna goriva
Države članice morajo sprejeti ukrepe za razogljičenje ogrevalnih sistemov in postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju. Cilj je, da bi do leta 2040 popolnoma opustili kotle na fosilna goriva. Subvencioniranje samostojnih kotlov na fosilna goriva bo od leta 2025 prepovedano. Finančne spodbude bodo še vedno mogoče za hibridne sisteme ogrevanja, kot so kombinacija kotla s toplotno napravo za sončno energijo ali toplotno črpalko.
Izjeme
Iz novih pravil je mogoče izvzeti kmetijske stavbe in stavbe kulturne dediščine, države članice pa se lahko odločijo, da bodo izvzele tudi stavbe, ki so zaščitene zaradi posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, začasne stavbe ter cerkve in bogoslužna mesta.
Podjetja Lumar IG, Gic Gradnje in Rihter smo vprašali, kaj menijo o novih usmeritvah iz Bruslja, o energetski učinkovitosti stavb in kako bo Slovenija dosegla nove cilje.
Javni objekti naj se gradijo izključno z lesom
Evropski poslanci so marca letos sprejeli načrte za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov v stavbnem sektorju, Svet EU pa je aprila reviziji direktive o energetski učinkovitosti stavb prižgal dokončno zeleno luč. V skladu s tem morajo biti nove stavbe od leta 2030 brezemisijske. Nove stavbe, v katerih delujejo javni organi oziroma so v njihovi lasti, pa naj bi bile brezemisijske že od leta 2028. Kaj to pomeni za vas? Kako se s svojimi storitvami in produkti prilagajate na to?
V Lumarju smo bili med prvimi proizvajalci, ki smo že pred desetletjem gradili energetsko učinkovite objekte, ki ponujajo odlične bivalne pogoje in skozi celoten življenjski cikel minimalno obremenjujejo okolje. To je danes praktično naš standard, zato nam nova direktiva in zaostrovanja na tem področju ne predstavljajo nič pretresljivega. Imamo tehnologijo, znanje in izkušnje, da lahko takšne stavbe gradimo že danes.
Že danes naše hiše standardno vključujejo optimizirano tehnologijo, detajle in rešitve kot tudi paketne ponudbe, s katerimi smo korak bližje brezemisijskih stavbam. To vključuje paketne ponudbe za sončne elektrarne in baterijske hranilnike, s pomočjo katere hiša sama proizvede električno energijo za delovanje hiše, višek pa lahko porabi za polnjenje električnega avotmobila. S tem povezujemo trajnostno bivanje in mobilnost. Aktivno se povezujemo z drugimi sektorji, – mobilnost (električna mobilnost – BMW, Volkswagen), energija (sončne elektrarne in hranilniki električne energije – Enertron in Enertec), toplotne črpalke – Vaillant, prezračevanje – Vaillant/Zehnder), IKT (instalacije za pametni dom – Go4Panda).
Z izvedeno celovito okoljsko analizo proizvoda (LCA analizo) za naše konstrukcijske sisteme smo ovrednotili tudi okoljske vplive za naše konstrukcije. Dodaten korak naprej smo naredili z našim inovativnim masivnim lesenim sistemom iQwood brez lepil in kemikalij. Les ima edinstveno sposobnost skladiščenja ogljikovega dioksida in je kot takšen odlično izhodišče za prihodnjo brezemisijsko gradnjo.
Koliko je povpraševanja po ničogljičnih oz. brezemisijskih stavbah in kakšen je trend v zadnjih petih letih? Kakšna je razlika med zasebnimi in javnimi investitorji?
Povpraševanje po trajnostno grajenih objektih se iz leta v leto povečuje, saj se predvsem kupci družinskih hiš zavedajo pomena kakovosti bivanja in trajnostnega delovanja. Zato se odločajo za gradnjo lesenih montažnih objektov, ki jim ponujajo odlično kakovost bivanja, nizke stroške obratovanja in majhen vpliv na okolje. Vse naše stavbe so grajene v skladu s konceptom Lumar Zero Emission Living® , ki vključuje tri ključne kriterije trajnostne gradnje: ugodje bivanja, energetska učinkovitost in minimalni vplivi na okolje. Iskreno je potrebno povedati, da še danes ni poznane metrike in standardov, ki bodo določali natančna merila in pogoje brezemisijskih stavb.
Je pa danes to zavedanje bistveno višje pri individualnih investitorjih. Pri gradnji javnih objektov imamo še veliko potenciala. V večini javnih naročil je že zmeraj najpomembnejše merilo cena in potem težko pride do realizacije objektov in stavb, ki presegajo obstoječe standarde, objekte, s katerimi bi dajali vzgled javnosti. Lahko bi rekli, da večino primerov dobre prakse predstavljajo objekti zasebnih investitorjev. Objekti javnih investitorjev so v bistveno nižjem deležu. Veliko pa so k spodbudi sodobne gradnje, ki presega zakonske okvirje, doprinesle tudi spodbude. Predvsem nepovratne finančne spodbude, ki jih je podeljevala država in ki imajo druge multiplikativne učinke, ne zgolj »odlične in sodobne« stavbe.
V sodobni gradnji in predvsem pri uvajanju brezemisijskih stavb ima velik vpliv tudi material s katerim gradimo. Les je edinstveni material, ki ima sposobnost skladiščenja CO₂ in je kot takšen edini ogljično nevtralen in obnovljiv material. Po ocenah stavbe danes porabijo več kot 40 % končne energije, približno toliko proizvedejo tudi CO₂.
Kako, menite, lahko dosežemo nove cilje?
Največjo vlogo pri uresničevanju tega cilja ima država. Seveda pa je za uspeh in dosego cilja potrebno konstruktivno sodelovanje tudi ostalih deležnikov, predvsem gospodarstva in industrije. Vsaka država članica novo sprejeto Direktivo vključi v nacionalno zakonodajo na svoj način. Prii pripravi teh dokumentov mora biti vključeno tudi gospodarstvo in industrija, ki lahko poda pomembne vidike in izkušnje iz prakse. Direktive, smernice in zakoni so na papir zapisane zahteve, rezultat gradnje je končno postavljen objekt in potrebno je vzpostaviti vzvode, s katerimi bomo zagotovili, da so objekti tudi zgrajeni na način, kot so projektirani. Odličen vzvod predstavljajo nepovratne finančne vzpodbude Eko sklada. Ob podpori teh vzpodbud je bilo zgrajenih zelo veliko referenčnih objektov, zasebnih kot tudi javnih.
Direktiva nam zadaja cilj, ključno pa je, da si ob tem zastavimo tudi pot oz. ukrepe, ki jih moramo izvesti, da bomo ta cilj dosegli. Les kot konstrukcijski element ima še zelo velik potencial. Država poudarja, da je les naše naravno bogastvo, torej je potrebno spodbuditi oz. podpreti uporabo lesa v gradbeništvu. Sedaj imamo uredbo, ki govori o 30 odstotkih volumenskega materiala na osnovi lesa, vendar bi bilo smiselno te deleže zvišati. Predvsem ob upoštevanju sposobnosti skladiščenja ogljikovega dioksida, ki ga ima les in s tem povezanim ciljem brezemisijskih stavb. Da bomo dosegli standard brezemisijske stavbe, ni pomembno zgolj, koliko energije stavba porabi, ampak tudi, iz česa je grajena. In da bomo dodano vrednost res ustvarjali v Sloveniji, je potrebno vzpostaviti lesno-predelovalno industrijo, s pomočjo katere bomo slovenski les v Sloveniji razrezali in predelali v konstrukcijski les, ki se uporablja za gradnjo. Na tak način v Sloveniji ohranimo celotno dodano vrednost, ki jo sicer z nakupom končnih lesenih polizdelkov uporabljamo za gradnjo plačamo drugim državam. V Lumarju verjamemo v slovenski les in znanje pri proizvodnji kakovostnih polproizvodov in proizvodov. Začeli smo lokalno zgodbo, ki pomeni priložnost za celotno slovensko lesnopredelovalno verigo. S strateško naložbo in povezovanjem z družbo iQwood omogočamo povezovanje celotne lesnopredelovalne industrije – od hloda do končnega izdelka. Celoten proces, od hloda do končnega izdelka oziroma hiše, poteka doma. Na tak način bogatimo lokalno okolje, saj prispevamo k delovnim mestom z večjo dodano vrednostjo, hkrati pa ta dodana vrednost ostaja v Sloveniji.
Je kar nekaj težav?
Del težave tiči v razrezu lesa. Večina slovenskih žag je namreč premajhnih in tehnološko podhranjenih. Posledično že pri razrezu in sušenju lesa ne dosegamo stroškovne učinkovitosti, kot jo dosegajo naši sosedje. Posledično je ceneje hlod peljati na razrez v sosednjo Avstrijo in uvoziti sušeno desko, ki je cenejša od deske predelane v Sloveniji. Drugi del težave pa je povezan z nadaljnjo predelavo desk v pol proizvode. Velika večina lesenih objektov, ki se v Sloveniji gradijo danes, je zgrajenih iz lesa, ki je bil ne le razrezan v Avstriji, pač pa se je tam izvedla tudi naslednja faza predelave lesa – predvsem lepljenje (dolžinsko spojen les, križno lepljene plošče …). Tovrstne predelave v Sloveniji praktično ni. Če bi recimo vso hlodovino, ki jo zdaj izvažamo, sami predelali v izdelke, kot je npr. lesena hiša, to pomeni pol milijarde evrov dodane vrednosti. Če to delimo s 50.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega, je to 10.000 delovnih mest. Dobro oblikovani in tehnološko napredni izdelki, za katerimi stoji veliko znanja, ki ga konkurenca ne more takoj skopirati, so tisti, ki generirajo pravo dodano vrednost. Šele ko les vgradimo v hišo, dobimo končni izdelek v vrednosti od 250.000 do 500.000 evrov. To je torej končni cilj – iz hloda dobiti pravo vrednost.
Slovenija bi po vzoru Francije morala bolj smelo pristopiti k temu, da se javni objekti gradijo izključno ali pretežno iz lesa. Sicer imamo uredbo, ki govori o 30 odstotkih volumenskega materiala na osnovi lesa, vendar je to nesmisel. Konstrukcijski les bi moral biti osnovni gradnik. Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa. Mislimo, da boljše podpore in boljšega pokazatelja tega, da verjame v les, enostavno ni. In to pogrešamo. Res pa je bil v preteklih letih določen napredek, predvsem zaradi spodbud Eko sklada in se je veliko javnih ustanov, šol, vrtcev, zdravstvenih domov zgradilo v lesu.
Pri javnih naložbah se premalo upoštevajo merila trajnostne gradnje
V Skupini GIC podpiramo sprejete načrte za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov v stavbnem sektorju. Vsi skupaj bomo morali trdo delati, da bomo lahko dosegli cilje na področju zmanjševanja porabe. Za nas to pomeni novo poslovno priložnost, predvsem pa predstavlja poligon za iskanje novih trajnostnih rešitev za naše storitve in produkte. Trenutno imamo v ponudbi že kar nekaj zanimivih storitev – od zelenega betona do razvoja storitev kazalnikov trajnostne gradnje z našim pilotnim projektom v Mednarodnem centru za trajnostno gradnjo – MCTG v Rogaški Slatini. Med drugim imamo skupaj s partnerji kar nekaj produktov, ki upoštevajo smernice za zmanjšanje porab energije in emisij. Nekaj jih je že v uporabi, nekaj pa še v fazi razvoja in testiranja.
Trend povpraševanja po ničogljičnih oz. brezemisijskih stavbah narašča. Velika razlika pa je med zasebnimi in javnimi investitorji, kjer prednjačijo zasebni investitorji, ki vidijo številne prednosti brezemisijskih oz. nizkoogljičnih stavb. Želimo, da bi tudi javni investitorji prepoznali številne prednosti, ne zgolj uredbe o zelenem javnem naročanju, temveč da bi začeli spoštovati oz. upoštevati kriterije trajnostne gradnje tudi pri javnih investicijah.
Cilji so zastavljeni precej ambiciozno. Zato bomo morali za njihovo dosego trdo delati na zakonodajni strani, a tudi na nivoju načrtovanja novih stavb. Sodelovati in ukrepati bodo morali predvsem dobavitelji po celotni verigi vrednosti v gradbeništvu in na koncu seveda tudi izvajalci. Največjo vlogo za dosego teh ciljev bo odigralo ozaveščanje, strateški načrti za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov in primeri dobrih praks. Zlasti pa sodelovanje tako raziskovalnih organizacij, laboratorijev in države.
Za razogljičenje so nujne naložbe v razvoj novih tehnologij
V podjetju Rihter d.o.o. že več let izdelujmo skoraj ničenergijske, okolju in zdravju prijazne montažne stavbe, zgrajene iz naravnih materialov, kar pomeni, da smo že v veliki meri usklajeni z novimi regulativami, seveda pa je še vedno prostor za napredek. Že v osnovi so naši montažni objekti in delovanje podjetja zelo trajnostno usmerjeni in optimizirani za minimalno okoljsko obremenitev z zmanjšanjem odpadkov in učinkovito in odgovorno rabo virov. V zadnjih petih letih se je povpraševanje po ničogljičnih in brezemisijskih stavbah znatno povečalo. Na eni strani zasebni investitorji vedno bolj prepoznavajo dolgoročne prihranke pri energiji in pomen okoljske odgovornosti, zaradi česar se odločajo za montažne stavbe. Na drugi strani javne institucije zaradi vedno strožjih regulativ in dostopa do subvencij že aktivno iščejo brezemisijske rešitve. Za dosego cilja razogljičenja je ključnega pomena nadaljevanje investicij v razvoj novih tehnologij in materialov, ki bodo še bolj energetsko učinkoviti ter zdravju in okolju prijazni. Pomembno je tudi izobraževanje in ozaveščanje kupcev in širše javnosti o prednostih trajnostne gradnje, spodbujanje uporabe subvencij in davčnih olajšav za trajnostne naložbe ter krepitev sodelovanja z javnimi organi in drugimi deležniki za učinkovito implementacijo trajnostnih rešitev. Pomembno je tudi redno spremljanje rezultatov, saj lahko le tako zagotovimo, da smo na pravi poti.
