Posodobljeni NEPN
| Avtor: mag. Stane Merše, Katarina Trstenjak, Center za energetsko učinkovitost, Institut “Jožef Stefan”|
Slovenija je skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov svoj prvi Celoviti nacionalni in energetski podnebni načrt (NEPN) pripravila in sprejela februarja 2020. Šlo je za prvi strateško-akcijski dokument, kjer so se v enem samem dokumentu združili akcijski načrt za učinkovito rabo energije (URE), obnovljive vire energije (OVE) in operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP). V dokumentu je Slovenija za pet razsežnosti, in sicer razogljičenje (emisije TGP in OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije in raziskave, inovacije in konkurenčnost določila cilje, politike in ukrepe do leta 2030 s pogledom do leta 2040.
Pred štirimi leti so bile strokovne podlage za pripravo NEPN in Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 usklajene oz. enake in je NEPN predstavljal akcijski načrt strategije. Strokovne podlage za prvi slovenski energetsko podnebni načrt je pripravil konzorcij partnerjev pod vodstvom Centra za energetsko učinkovitost, Instituta “Jožef Stefan”. Že spomladi 2022 pa je pristojno ministrstvo, takrat Ministrstvo za infrastrukturo, danes Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pričelo s procesom posodobitve NEPN-a, kar je skladno z zgoraj omenjeno Uredbo. Tudi tokrat je za pripravo strokovnih podlag odgovoren konzorcij številnih partnerjev (Inštitut za ekonomska raziskovanja, Elek, d.o.o., Eles, d.o.o., Plinovodi, d.o.o., PNZ d.o.o., Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Strojna fakulteta Univerze v Ljubljani) pod vodstvom Centra za energetsko učinkovitost, Instituta “Jožef Stefan”.
Nekaj ciljev dosegli, nekaj ne
Del novega ciklusa oz. priprave osveženega NEPN-a je bilo poročanje o izvajanju sprejetega dokumenta iz leta 2020, s katerim se je seznanila tudi vlada. Slovenija je bila v dveh letih izvajanja NEPN večinoma uspešna pri izvajanju že sprejetih ukrepov. Zatikalo se je pri dodatnih ukrepih NEPN, kjer je prihajalo do zamud in pomanjkanja kadrovskih kapacitet. Smo pa v letu 2020 dosegli cilje zmanjševanja emisij TGP in cilje na področju energetske učinkovitosti, zaostajali pa smo na področju doseganja deleža obnovljivih virov energije. A od leta 2020, ko je bil sprejet prvi NEPN in do danes, so cilji na ravni EU postali bistveno bolj ambiciozni in so se zaostrili. Vmes se je zgodila tudi pandemija koronavirusa in rusko-ukrajinski konflikt, ki je imel predvsem zaradi odvisnosti od zemeljskega plina velik vpliv na dogajanje in cilje na ravni EU v prihodnosti. V času od priprave prvega NEPN-a in do njegove osvežitve je EU sprejela številne bistvene dokumente, in sicer Evropski zeleni dogovor (sveženj pobud, ki bo EU pripeljal do podnebne nevtralnosti do leta 2050), pa paket Fit for 55- pripravljeni na 55 (zmanjšanje emisij TGP na EU ravni za 55 % do leta 2030) ter REPower EU (odziv Evropske komisije na motnje na svetovnem energetskem trgu zaradi ruske invazije in katerega cilj je energetska učinkovitost oz. zmanjšanje porabe energije, proizvodnja čiste energije in diverzifikacija oskrbe z energijo).
Novi cilj za OVE je 33 % v končni rabi energije
Če se osredotočimo na cilje v obeh dokumentih, je Slovenija v stari različici NEPN zapisala, da bo do leta 2030 emisije TGP zmanjšala za 36 % glede na leto 2005 (EU cilj je bil takrat 40 %). Z novim EU ciljem, za zmanjšanje emisij za -55 %, je tudi Slovenija svoje cilje zvišala, in sicer zmanjšanje emisij TGP za vsaj 55 % do leta 2033 z izvedbo pravičnega izhoda iz premoga, kar predstavlja enega večjih izzivov za Slovenijo. Zvišal se je tudi cilj na področju emisij iz neETS sektorja (emisije, s katerimi se ne trguje). Cilj je bil v prvem NEPN vsaj zmanjšanje za 20 %, v novem osnutku je ta cilj zmanjšanje vsaj za 28 % (glede na leto 2005), medtem ko je skupni cilj EU 40 % zmanjšanje. Večjo ambicioznost proizvodnje EU od Slovenije tudi glede deleža OVE. Če je bil star cilj Slovenije vsaj 27 % OVE, je novi cilj vsaj 33 % delež OVE v končni rabi energije do leta 2030, Komisija pa od Slovenije pričakuje 46 % delež OVE (cilj EU je 42, 5 %), kar je zelo ambiciozna številka. Še posebej ob dejstvu, da Slovenija ne dosega trenutnega cilja OVE (leta 2022 bi morali doseči vsaj 25 % delež OVE, dosegli smo 22, 94 %, ostalo smo kupili s statističnim prenosom od sosednje Hrvaške). Pričakovano so se po precej turbulentnem dogajanju precej zaostrili tudi cilji URE. Če je bilo v prvem NEPN zapisano, da bo ciljno zmanjšanje končne rabe energije vsaj 35 % glede na referenčni scenarij oz. končna raba ne bo večja od 54,9 TWh, je novi cilj 50,2 TWh. Glede na novi NEPN bo tudi več sredstev potrebno nameniti za raziskave in razvoj, in sicer 3,5 % BDP (prvi NEPN 3 % BDP), od tega 1, 25 % javnih sredstev.
Obnova stavb in opuščanje fosilnih goriv prepočasi
Višji cilji na področju zmanjševanja emisij TGP se posledično odražajo v posameznih sektorskih ciljih zmanjševanja emisij. Glede na leto 2005 novi NEPN Sloveniji na področju prometa določa sektorski cilj zmanjšanja emisij za 1 % glede na leto 2005 (NEPN 2020 +12 %). Pri široki rabi so cilji nekoliko nižji, zmanjšanje za 69 % (prej – 76 %), kmetijstvo pa cilj povečuje na skoraj -3 %. Ravnanje z odpadki ohranja cilj – 65 % zmanjšanja emisij, industrija (del sektorja, ki ni vključen v trgovanje ETS) ima cilj – 40 % (prej -43 %) in energetika (ravno tako del sektorja, ki ni vključen v ETS shemo) – 35 %, prej – 34 %. V sektorju promet se je npr. cilj povečal, saj se je povečal obseg ukrepov (npr. tudi večji delež biogoriv, okrepljeno je tudi spodbujanje aktivne mobilnosti, večja zasedenost vozil …). Pri kmetijstvu so se povečali ukrepi za zmanjšanje emisij TGP, tako se je lahko zaostril tudi cilj. Pri široki rabi (stavbe) pa se je npr. cilj nekoliko zmanjšal, saj se je izkazalo, da je bil obseg ukrepov v NEPN 2020 nekoliko preambiciozen in da obnova stavb, kot tudi opuščanje fosilnih goriv, ne gresta tako hitro. Do sprememb pri oblikovanju ciljev pa je prišlo tudi zaradi metodoloških sprememb.
Za vsak sektor in razsežnost osvežen dokument vsebuje ukrepe in politike, ki konkretno navajajo ustrezne aktivnosti, rok in odgovornost za izvedbo s ciljem, da bodo ukrepi s papirja prešli v dejansko izvedbo. V trenutni osveženi verziji NEPN je tudi jasno razvidno, kateri ukrepi so že bili del starega dokumenta in so v tej fazi osveženi in kateri ukrepi so novi in bodo pripomogli k doseganju višjih ciljev.
V energetiki več nizkoogljičnih virov
Bistvene razlike oz. nadgradnja v primerjavi s starim dokumentom so na področju energetska varnosti, zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo. Novi NEPN predvideva vsaj 85 % oskrbo z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100 % do leta 2040 ter vsaj 80 % potrebne moči v kritičnih urah obremenitve prenosnega omrežja z domačimi proizvodnimi kapacitetami. To poenostavljeno pomeni več nizkoogljičnih proizvodnih virov v Sloveniji, kar je neposredno povezano z razvojem obnovljivih virov energije in prihodnjim razvojem jedrske energije.
NEPN vsebuje tudi prednostne usmeritve elektro energetskega sistema Slovenije do leta 2040, med katerimi navaja bistveno povečanje kapacitet OVE (predvsem sončne, vetrne in hidro elektrarne), strateških plinskih kapacitet za vsaj delno nadomestitev premogovnih zmogljivosti ter črpalnih hidroelektrarn, hranilnikov, prilagajanje odjema in seveda razvoj elektro energetskega omrežja. Pomembne usmeritve, ki izhajajo iz ciljev zanesljivosti, so tako diverzifikacije virov, tehnologij in lokacij, nadaljnje izkoriščanje jedrske energije in čim prejšnja zagotovitev pogojev za odločanje o novi jedrski elektrarni ter shranjevanje energije (ČHE, baterije, vodik, toplota). Velik izziv je, kako zagotoviti dovolj električne energije v zimskih mesecih in po izhodu iz premoga (leto 2033). Pri načrtovanju ukrepov za obnovljive vire energije je NEPN že upošteval Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Načrt za zmanjšanje energetske revščine
Pomemben korak naprej od priprave prvega dokumenta je, na podlagi NEPN ukrepov, postavitev definicije energetske revščine, postavitev ciljev na področju njenega zmanjševanja ter sprejetje akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine Osveženi dokument pa še naprej vključuje ukrepe finančnih spodbud za zeleni prehod.
Osnutek NEPN je v javni obravnavi, ki traja do vključno 23. junija. Dokument je objavljen skupaj z okoljskim poročilom, saj je bila za posodobljen dokument potrebna celovita presoja vplivov na okolje. Vzporedno sta potekala dva procesa – priprava osvežitve NEPN in priprava okoljskega poročila. Oba dokumenta sta dostopna na spletni strani pristojnega ministrstva oz. na portalu energetika. Povsem dokončni cilji in tudi ukrepi so tako še predmet javnega posvetovanja v procesu javne obravnave in dodatnega medresorskega usklajevanja. To nas bo pripeljalo do končnega dokumenta, ki mora poleg ambicioznosti vsebovati predvsem njegovo izvedljivost v tako kratkem časovnem obdobju, saj je do leta 2030 le še slabih šest let.
