Trajnostna in krožna embalaža

| Avtorica: Tanja Pangerl |


Embalažne rešitve, ki omogočajo kroženje in recikliranje materialov, so v ospredju razvoja embalaže. Če želimo razumeti vpliv posamezne embalaže, je treba oceniti vsako stopnjo življenjskega cikla embalaže. Za izstop iz povprečja in vpliv na embalažne trende je potrebne veliko kreativnosti, meritve krožnega oblikovanja pa so dober temelj trajnostnih inovacij. Papir oz. karton med potrošniki še vedno velja za najbolj trajnosten material. Na področju folij prevladujejo monostrukture, v porastu je uporaba rPET, z različnimi modeli ponovne uporabe embalaže pa podjetja zmanjšujejo količino odpadne embalaže, rabo energije in CO2. Na spletni konferenci Trajnostna embalaža in embalažne rešitve v luči krožnega gospodarstva, ki je potekala v okviru Akademije Zelena Slovenija, smo predstavili trende in izzive na področju embalaže. Sponzor konference je bilo podjetje DS Smith Slovenija d.o.o.


Tanja Pangerl, Fit media d.o.o./Zelena Slovenija

Med glavnimi embalažnimi trendi, ki zaznamujejo leto 2024, je integracija umetne inteligence v tehnološke procese, marketinške kampanje, pa tudi na področju logistike in ravnanja z odpadki. To omogoča analizo velike količine podatkov o potrošnikih in prilagoditev zasnove embalaže specifičnim demografskim skupinam. Nekatere večje iniciative za zmanjšanje odpadkov spodbujajo razvoj modelov ponovne uporabe embalaže. Vse več pozornosti je na embalažnih materialih na osnovi vlaken, kot so npr. odpadni listi, rastlinski odpadki, bambus, sladkorni trs, ostanki kmetijskih pridelkov idr. Gre tudi za premaze na rastlinski osnovi, ki omogočajo recikliranje embalaže. Minimalizem pri oblikovanju embalaže, izraža funkcionalnost in zmanjšanje odpadkov. Prevladujoče vodilo grafičnega oblikovanja je drzna in dostopna tipografija, ki pritegne pozornost in izraža osebnost blagovne znamke. Prevladujejo živahne barvne sheme in pogumne oblike. Ključni vidik oblikovanja embalaže je pripovedovanje zgodbe. Embalaža ni več samo »posoda« za izdelek, ampak je »platno«, ki pripoveduje zgodbe in vrednote blagovne znamke.

Ana Brodar, mag. okolj. ved, Fit media d.o.o./Zelena Slovenija

Vključevanje načel trajnostnosti v embalažne izdelke in proizvodne procese izboljšuje okoljsko in družbeno uspešnost podjetij. Če želimo razumeti vpliv embalaže, je treba oceniti vsako stopnjo življenjskega cikla embalaže. Začne se z izvorom surovin in načinom njihove pridelave ali proizvodnje. Pri tem moramo upoštevati še energijo, porabo vode in različne emisije oz. kazalnike vplivov na okolje, vpliv proizvodnje in transporta ter ravnanje z embalažo po koncu življenjske dobe. Z analizo LCA lahko identificiramo točke izboljšanja okoljske učinkovitosti embalaže v celotni vrednostni verigi in podamo priporočila k primernejši in trajnostni uporabi teh materialov. Postopki za izvajanje analize LCA so vključeni v serijo standardov za ravnanje z okoljem ISO 14000. Podobno kot analiza LCA tudi S-LCA (Social life cycle assessment) temelji na pridobivanju in predelavi surovin, proizvodnji, distribuciji, uporabi in ponovni uporabi, vzdrževanju, recikliranju in končnem odlaganju. Pri oceni S-LCA se najpogosteje uporabljajo generični podatki oz. podatki, ki so specifični za določeno lokacijo.

Alenka Knez, DS Smith Slovenija d.o.o.

Približno polovica potrošnikov pravi, da bodo zmanjšali uporabo plastike, ločevali odpadke in uporabljali trajnostno embalažo. 41 % evropskih potrošnikov prepoznava papir kot embalažni trajnostni material. V primerjavi s steklom in kovino velja za najbolj trajnostni material. 29 % spletnih potrošnikih v EU je prenehalo kupovati blagovne znamke zaradi netrajnostne embalaže. 58 % potrošnikov zaupa označbam na embalaži, oznaka reciklabilno pa je ena najbolj zaupanja vrednih oznak. Predlog direktive o embalaži in odpadni embalaži si prizadeva zaobjeti celoten življenjski cikel embalaže. Zavezuje k recikliranju vse embalaže, k zmanjšanju nevarnih snovi in izboljšanju obveščanja potrošnikov o zahtevah za označevanje. Določa tudi zavezujoče cilje ponovne uporabe, omejuje nekatere vrste embalaže za enkratno uporabo in od gospodarskih subjektov zahteva, da zmanjšajo količino embalaže, ki jo uporabljajo. Količina odpadkov, ustvarjenih iz embalaže, narašča hitreje od stopenj recikliranja. V zadnjem desetletju se je povečala za skoraj 25 %. Glavni cilji so 5-% zmanjšanje odpadne embalaže do leta 2030, 10-% do 2035 in 15-% do leta 2040. V direktivi so določbe, ki so naklonjene embalaži iz papirja in kartona: prepoved embalaže za enkratno uporabo za hrano in pijačo, zaužito v gostinskih obratih, bo veljala samo za plastično embalažo. Valovita kartonska embalaža je izvzeta iz ciljev ponovne uporabe, ki veljajo za skupinsko embalažo in transportno embalažo. Na podlagi analize življenjskega cikla pa ne velja za embalažo namenjeno spletni prodaji. Tu je cilj do leta 2030 doseči 10 % ponovno uporabnost tudi za papirno in kartonsko embalažo.

Za izstop iz povprečja in vpliv na embalažne trende je potrebno veliko kreativnosti. Meritve krožnega oblikovanja so zelo dober temelj trajnostnih inovacij. Med temi so tri najnovejše inovacije. Prva je »Tape Back«, namenjena embalaži za spletno prodajo in ima inovativno funkcijo zapiranja. Omogoča en silikonski nanos in dva papirnata trakova, ki prehajata eden preko drugega. Druga inovacija je »Light Wrap«. Gre za izboljšano embalažo – ovoj, ki se običajno uporablja za pakiranje tetrapakov, na avtomatskih linijah. Prednost je nadzorovano posedanje, ki zmanjšuje poškodbo škatel in vsebine izdelkov. Pri tretji inovaciji gre za projekt v sodelovanju z Boschem, in sicer za menjavo stiropornih vložkov z vložki iz valovitega kartona. Zamenjali smo 180.000 kosov stiroporja, kar pomeni 4,37 ton emisij letno manj (53,7 %). Zmanjšalo se je število palet v fazi vhodne logistike, umaknili smo 169 palet oz. na cesti je 5 kamionov manj.

Naš cilj je, da v sodelovanju s kupci do leta 2025 s prodajnih polic umaknemo milijon plastičnih kosov embalaž. V naši podregiji, skupaj z Avstrijo, Češko in Slovaško, bomo v poslovnem letu 2023/2024 nadomestili približno 12,8 milijona plastičnih posod. V DS Smith Slovenija smo trenutno na 960.830 kosih.

Dr. Andreja Pogačar, Dodopack d.o.o.

Ko začnemo snovati embalažo, je potrebno definirati namen embalaže – zaščita in ohranjanje izdelkov, zagotavljanje higiene, lažji transport in manipulacija, omogočanje enostavne uporabe in odmerjanja, komuniciranje s potrošniki, ustvarjanje vrednosti in razlikovanje izdelka ali okoljska trajnost. Nato določimo elemente, iz katerih bo embalaža sestavljena. Za izbiro vrste embalaže je priporočljivo izvesti analizo, ki vključuje ravnanje z odpadno embalažo in analizo embalažnih materialov. Pri analizi se upošteva, kako potrošniki ločujejo odpadno embalažo, kje so problemi, kakšni so odnosi do samega ločevanja idr. V našem primeru smo izvedli osebne intervjuje z interesnimi stranmi v verigi odpadne embalaže in spletno anketo, v kateri smo predstavili več kot 30 odpadnih embalaž, ki so jih anketiranci ločevali na podlagi njihovega znanja in navad. Ugotovitve so pokazale, da je najboljše odstotke pri ločevanju dosegla papirnata embalaža. Pri snovanju embalaže moramo misliti tudi na to, kje se bo embalaža prodajala, kakšne količine, ali bo embalaža za globalni ali lokalni trg, kakšne so reciklažne sposobnosti komunalnih podjetij in možnosti proizvodnje.

Matevž Nagode, Cetis Flex, d.o.o.

Na področju folij je močna usmeritev v monostrukture, torej več slojev folij iz polimera iste vrste. Uporaba monokompozitov folij močno poenostavi recikliranje, pridobi se bolj čist reciklat, kjer so lastnosti bolj primerljive izvirnemu polimeru. Pomembno je tudi omejevanje uporabe snovi, ki motijo proces recikliranja. To je na primer nitroceluloza, ki jo najdemo v mnogih barvah. Tudi metalizacija, kot zelo tanek sloj, pri določenih procesih reciklaže oteži postopek, saj jo stroji lahko zaznavajo kot kovino. Zelo se povečuje uporaba reciklatov, vendar je to še vedno precej v povojih, saj je več izzivov, kot npr. omejena količina surovin in reciklata na tržišču. Pomanjkljivost je tudi, da se po večkratnem recikliranju določene lastnosti reciklata spremenijo oz. izgubijo. Zato je treba prilagoditi uporabo oz. odstotek reciklata za določen namen. Razvijajo se tudi folije PET z bariernimi premazi (SiOx, ALOx, UV) – dobimo folijo za izdelavo celotne embalaže izdelka iz polimera istega tipa. Barierni trendi se usmerjajo v vakuumsko nanesene bariere na različne polimerne folije, gre za silicijev oksid, aluminijev oksid ali metalizacijo (tanek sloj aluminija).

Klaudija Debelak, Alpla Slovenija d.o.o.

Plastika je varen material, je nelomljiva in enostavna za uporabo, lahka in v njej izdelki ostajajo sveži, trajajo dlje ter so varni pred kontaminacijo. Raziskave kažejo, da ima v primerjavi s stekleno in aluminijasto embalažo plastenka iz recikliranega PET najnižji ogljični odtis. V Alpli dnevno recikliramo 30 milijonov plastenk. Vključujemo se v vse procese embalaže – od dizajna, simulacije, izdelave kalupov, proizvodnje, do preskrbe verig in na koncu recikliranja. Sodelujemo tudi pri zagotavljanju količin odpadnih plastenk in odpadnega materiala za recikliranje. Prvo fazo predstavljajo sortirnice, kjer se odpadna embalaža sortira po vrsti in barvi ter se balira. Sledi sortiranje v PET reciklažnem centru, pranje in mletje ter na koncu ekstruzija in dekontaminacija, ki mora biti potrjena s strani evropske agencije za varnost hrane (EFSA) oz. ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA). Pri vseh fazah poteka tudi postopek kontrole, pri izhodnih materialih pa je poseben fokus na viskoznosti, ki se preverja s plinskim kromatografom. Posebej se analizirajo tudi barve. Končni rezultat je recikliran material, ki je primeren za živilsko industrijo.

Petra Drenški, varnost, Vetropack Straža d.d.

Steklo je najstarejši pakirni material, je naravno, varno in reciklabilno. Vsi sestavni deli stekla so iz naravnih materialov. Glavni vir je kremenčev pesek (55–60 %), 15–20 % je sode (znižuje točko taljenja), kalcit, dolomit in glinenec (okoli 25 %) zagotavljajo trajnost, trdnost, stabilnost in kemično odpornost. Steklo je inertno, kar pomeni, da zagotavlja zdravstveno neoporečnost in omogoča daljši rok trajanja. Z recikliranjem ne izgubi na kakovosti, uporaba 10 % recikliranega stekla zmanjša rabo surovin za 12 %, energije za 3 % in emisij CO₂ za 5 %. Steklenice se lahko tudi ponovno uporabijo in ponovno polnijo.

Dr. Mateja Hočevar, Kimi d.o.o.

Vpeljano imamo krožno gospodarjenje z embalažo v maloprodaji in veleprodaji. V naši prodajalni omogočamo točenje izdelkov v s sabo prineseno prazno embalažo. V veleprodaji kroženje embalaže zagotavljamo tako, da partnerji ob prevzemu novega naročila hkrati vrnejo izpraznjeno embalažo izdelkov. To embalažo v našem centru operemo, razkužimo in ponovno vključimo v proces polnjenja. Embalaža v ciklu ponovne uporabe zaokroži najmanj sedemkrat, lahko tudi do desetkrat. Razvili in uspešno implementirali smo aplikacijo za sledenje tokov povratne embalaže. Na podlagi beleženja podatkov o vrnjeni embalaži dobimo vpogled v prispevek o zmanjšanju količine odpadne embalaže, prihranku CO₂ in fosilnih goriv. Leta 2015 so naši partnerji ponovno uporabili približno 15 % embalaže, v letu 2023 malo več kot 40 %. S sistemom krožnega gospodarjenja smo zmanjšali količino odpadne plastične embalaže za 12 ton v enem letu. V devetih letih smo ponovno uporabili 125 ton plastične embalaže.

Grega Kosmač, IFCO SYSTEMS Austria GmbH

S ponovno uporabo IFCO zabojčkov na letni ravni globalno odpravimo več kot 2 milijardi zabojev za enkratno uporabo. Zabojčki vključujejo več kot 70 različnih tipov transportne embalaže za vse možnosti dobave svežega blaga. Ko se blago v trgovini proda, prazno embalažo, ki je zložljiva, vrnejo v naš distribucijski center, kjer prevzamemo zaboje, jih operemo in oddamo v ponovno uporabo. Poškodovane zaboje zmeljemo in ustvarimo nove zaboje. Kot prvi na svetu smo pridobili certifikat Cradle to Cradle Certified® (C2C) za RPC. V skladu s tem se surovine ne zavržejo, ampak se ponovno uporabijo za nedoločen čas ali pa služijo kot vir za nove izdelke. Vsako leto svojim strankam izdamo certifikat LCA za zaboje. Imamo tudi certifikat ISO 14044. Za celoten krog v dobavni verigi smo pridobili študije (Fraunhofer inštitut, Franklin Associates), kjer so se v primerjavi z embalažo za enkratno uporabo pokazali prihranki do 60 % manj CO₂, 96 % manj odpadne hrane, 86 % manj trdnih odpadkov, 80 % manj porabe vode in 64 % manj energije. Okoljski certifikat za Slovenijo za leto 2023 kaže, da se je z uporabo IFCO RPC-ja prihranilo 3 milijone kg CO₂ (enako umiku 2.160 avtomobilov iz ceste), 58 tisoč m³ vode (enako skoraj 1,5 milijona 5-min tuširanj), 208 tisoč GJ energije (enako, če bi za celo leto ugasnili 110 tisoč žarnic), 1,7 milijona kg trdnih odpadkov, skoraj 300 tisoč kg poškodb pridelkov pri svežem blagu (cca 450 tisoč povprečnih obrokov) idr.

Dr. Tanja Bagar, CEROP in Pomurski tehnološki park

Embalaža v CEROP-u gre čez linijo, kjer imamo večinoma ročno sortiranje, magnetne in nemagnetne izločevalce in selektivno izbiranje tiste vrste embalaže, ki se jo da dati na trg oz. poslati v reciklažo. Embalaža, ki je nereciklabilna oz. je ne odbiramo, pristane v gorivu iz odpadkov. Minimalni del ostane za odlaganje. Odbiramo 20 različnih frakcij embalaže, za katere imamo tudi prevzem in gredo v reciklažo. V Sloveniji je na splošno velik problem s frakcijo z RDF – gorljivo frakcijo iz odpadkov. Večino teh odpadkov predstavlja embalaža. Včasih se je ta frakcija z dovoljenjem za čezmejno premeščanje vozila v Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, kjer se je uporabila kot gorivo ali monosežig ali sosežig v cementarnah in v sežigalnicah. Gre za področje, kjer cene in količine zelo nihajo, v zadnjem letu pa je to postalo skorja misija nemogoče. Tudi tam, kjer imamo podpisane pogodbe za prevzem, se prevzemi ne dogajajo. Gre za material, ki ima zelo visoko kurilno vrednost, približno trikrat večjo kot les. Ker mora biti material suh in ga dodatno sušimo, velike količine tega materiala na dvorišču CERO predstavljajo zelo visoko požarno tveganje. Eden od problematičnih parametrov v teh gorivih je vsebnost klora, ki vpliva tako na sprejem kot na ceno goriva. Zato delamo negativno selekcijo, kjer odbiramo materiale, ki imajo visoko vsebnost klora. V naši raziskovalni skupini se ukvarjamo z možnostjo predelave RDF s pirolizo. Gre za proces, pri katerem termično pri visokih temperaturah in v odsotnosti kisika pretvorimo določen material. Končni rezultat so trdna snov (oglje), pirolizno olje (ima na trgu vrednost in se ga lahko proda) in plinasta faza, ki se ponavadi vodi nazaj v pirolizni reaktor. Smo v pogajanju z MOPE, kako bi lahko pirolizni reaktor umestili v CERO. CEROP proizvede približno 12–15 tisoč ton goriva iz RDF odpadkov, cca 60 % tega je iz embalaže, ostalo iz mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov.