Vlada RS se je seznanila s Poročilom o razvoju 2024, s katerim na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj vsakoletno spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030.
V Sloveniji sta močnemu pokovidnemu odboju gospodarstva, ki je bilo ob okrevanju v trgovinskih partnericah izdatno podprto tudi z ukrepi fiskalne politike, v razmerah energetske krize v letih 2022 in 2023 sledila umiritev gospodarske rasti ter vzpon inflacije. Vpliv rastočih stroškovnih pritiskov na konkurenčnost in zmanjšane kupne moči prebivalstva so blažili ukrepi podpore podjetjem in prebivalstvu. Gospodarska rast je po relativno slabšem letu 2022 lani znova presegla povprečje EU – BDP na prebivalca po kupni moči je leta 2023 dosegel 91 % povprečja EU. Se je pa zmanjševanje zaostanka za povprečno gospodarsko razvitostjo EU upočasnilo: če je v obdobju 2016–2019 ta upadel za kar 6 odstotnih točk, se je v obdobju 2020–2023 zmanjšal le za 2 odstotni točki. Javnofinančni saldo se je zaradi epidemije v letu 2020 prevesil v visok primanjkljaj, ki se je v naslednjih letih z umikanjem začasnih kovidnih ukrepov podpore podjetjem in prebivalstvu postopoma zniževal, v letu 2023 (–2,5 % BDP) pa so nanj še vedno precej vplivali ukrepi za blaženje energetske krize in odpravo posledic poplav. Glede na nova fiskalna pravila bo vzdržno zniževanje primanjkljaja zahtevalo s prednostnimi nalogami podprto načrtovanje. Razvoj človeških virov za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev ter zeleno in pametno preobrazbo je prepočasen. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je dostop do kakovostnih zaposlitev za nekatere prebivalce še vedno izziv. Kakovost življenja se postopoma izboljšuje; v letih 2022 in 2023 sta se rahlo povečali stopnji tveganja revščine in neenakosti, ki pa v mednarodnem merilu ostajata zelo nizki. Pred vedno večjimi izzivi sta dostopnost zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskrbe.
Pregled preteklih gibanj in razvojnih izzivov na osnovi našega letošnjega Poročila o razvoju, podobno kot predhodna leta, kaže, da so med ključnimi področji razvojne politike, ki jih je treba prednostno umestiti tudi v javnofinančni okvir, pospešitev rasti produktivnosti in prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, spremembe v sistemih socialne zaščite (zdravstvo in pokojninski sistem) ter izboljšanje strateškega upravljanja javnih institucij. Glede na omejenost javnofinančnih virov bo doseganje ciljev na številnih področjih treba kombinirati tudi z vključevanjem zasebnih virov.
Vir: UMAR
