Vlaganja v fotonapetostne elektrarne
| Avtor: Jože Volfand |
V družbi HESS še vedno čakajo na odločitev upravnega organa glede HE Mokrice, zadnje v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn. Upravni organ odloča o prevladi javne koristi OVE nad javno koristjo ohranjanja narave. Toda Marko Kenig, ki vodi službo za investicije v podjetju, predstavlja dosežke in investicijska vlaganja v fotonapetostne elektrarne, kar je poleg izkoriščanja potenciala vode prav tako njihova strateška usmeritev. Posebej zanimiva je njihova hibridna elektrarna, ki je začela obratovati lani in je največja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji. Izkorišča potencial sonca in vode, kar je razvojna priložnost. Pripravljajo tudi multimedijsko stičišče okolja in energetike, ki naj bi postalo vodilni center za razvoj in promocijo OVE. Marko Kenig meni, da predlog Energetskega zakona sicer omenja spodbude in je dobra osnova za razvoj OVE. Vendar bodo resnični prispevek k razvoju prispevali izvedeni razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev, ki bodo motivirali investitorje k naložbam v OVE.
Zaradi neugodne hidrologije oziroma podnebnih sprememb hidroelektrarne proizvedejo manj električne energije. Kaj kažejo bilance za lani glede na proizvodnjo električne energije?
Podnebne spremembe vsekakor vplivajo na hidrološke razmere reke Save in na dolgoročne trende hidrologije. Velik vpliv ima zapadel sneg v gorah, ki se spomladi tali in so vodotoki zato polni. V zadnjem času je tega snega po gorah razmeroma malo, kar vpliva tudi na vodotoke v Sloveniji in posledično na proizvodnjo električne energije iz hidroelektrarn. Poleg tega tudi padavine niso enakomerne in prihaja do nalivov, ki hitro napolnijo pretočne akumulacije, vendar ta voda tudi hitro odteče. Srednji letni pretok se je sicer malenkost zmanjšal, kar pa bistveno ne vpliva na proizvodnjo iz hidroelektrarn. V lanskem letu je bila hidrologija za proizvodnjo električne energije v družbi HESS zelo ugodna, celo rekordna. Uspelo nam je proizvesti 17 % več električne energije, kot je bilo planirano.
Ali je vodno bogastvo rek še razvojni potencial države v proizvodnji električne energije?
Vodno bogastvo rek je definitivno pravi razvojni potencial države. Gre za stalne zelene vire, ki proizvajajo električno energijo 24 ur na dan, so zanesljivi in varni z vidika obratovanja. Glede na podatke Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) večjih sprememb srednjih letnih pretokov v Sloveniji ne bo. Izjema je lahko le severovzhodna Slovenija, kjer lahko pričakujemo celo povečanje pretokov do 30 %. ARSO napoveduje, da se bodo srednje letne konice celo povečale povsod po državi.
Znani so podatki, da Slovenija ne dosega deleža OVE v končni rabi električne energije. Hkrati pa izvedba naložb naleti na številne ovire – ne le na nasprotovanja civilne sfere, pač pa tudi na dolgotrajne administrativne in druge postopke. Kaj se dogaja z gradnjo HE Mokrice? Pri naložbah v proizvodnjo električne energije je aktualna dilema o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
V družbi HESS si prizadevamo za čimprejšnjo izvedbo večnamenskega projekta HE Mokrice, ki je zadnja v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn in obeta številne pozitivne učinke. Med drugim bo s projektom zagotovljen nov pomemben vir za proizvodnjo zanesljive, čiste in poceni električne energije iz OVE. To bo prispevalo k zelenemu prehodu Slovenije, količina proizvedene energije pa bo zadostovala za oskrbo približno 30.000 povprečnih gospodinjstev letno. Z dokončanjem celovite protipoplavne zaščite dolvodno od HE Brežice do državne meje s Hrvaško bo zagotovljena tudi poplavna varnost prebivalcev v Občini Brežice.
Sprašujete o prevladi javne koristi. Pristojno ministrstvo (MOPE) bo ponovilo postopek prevlade javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave (PJK). Investitor je sicer junija 2020 oddal vlogo z vso pripadajočo dokumentacijo za PJK kot za izdajo gradbenega dovoljenja. Dokumentacija je bila s strani upravnega organa prepoznana kot popolna. Skladno z zakonodajo sedaj čakamo upravni organ, da sporoči nadaljnje aktivnosti v postopku PJK, kar bo osnova za naše nadaljnje korake.
Vaš posebni razvojni dosežek je uporaba sonca in vode. Kakšen je bil obseg vlaganj v letu 2023 v fotonapetostne elektrarne? Kakšne rezultate daje FE Brežice na območju deponije D3?
V letu 2023 se je v celoti zaključil projekt izgradnje trenutno še vedno največje fotonapetostne elektrarne v Sloveniji z nazivno močjo 6 MWp. Poleg tega projekta je bilo v lanskem letu uspešno nameščenih več manjših fotonapetostnih elektrarn na strehah objektov, ki so v lasti družbe HESS, in sicer skupne moči 0,7 MWp. Skupna moč vseh fotonapetostnih elektrarn v lasti družbe HESS sedaj znaša malo manj kot 7 MWp. Investicijska vlaganja v fotonapetostne elektrarne za leto 2023 so bila realizirana v višini 2,3 mio. EUR. Vse navedene fotonapetostne elektrarne so v lanskem letu dosegle nadpovprečno proizvodnjo električne energije. Fotonapetostna elektrarna na območju deponije D3 na desnem bregu pretočne akumulacije HE Brežice (FEBR-D3) obratuje brez obratovalnih zastojev in je v lanskem letu proizvedla za 6 % več električne energije, kot je bilo načrtovano.
V čem je posebnost hibridne elektrarne, ki uporablja potencial sonca in vode?
Posebnost FEBR-D3 predstavlja priključitev na 110 kV prenosno omrežje in v bistvu predstavlja četrti agregat hidroelektrarne Brežice. Obe elektrarni proizvajata električno energijo, sestavljeno iz čiste energije sonca in vode. Tako skupaj s pretočno akumulacijo HE Brežice predstavljata hibridni sistem za proizvodnjo električne energije iz dveh različnih obnovljivih virov. Zaradi priključitve na 110 kV prenosno omrežje mora FE izpolnjevati najstrožje zahteve sistemskega operaterja in zahteve, ki so predpisane s strani evropskih direktiv. Kljub zahtevnosti in večji kompleksnosti prinaša takšna izvedba številne pozitivne učinke.
Katere?
Poleg tega, da ne obremenjujemo distribucijskega omrežja, lahko v kombinaciji s HE Brežice premostimo mnoge vrzeli, ki jih pogosto povzročajo samostojne sončne elektrarne. Ena takšnih je nepredvidljivo, vremensko pogojeno nihanje proizvodnje, ki ga lahko hibridni sistem sonca in vode uspešno obvladuje. Pretočna akumulacija hidroelektrarne Brežice ima v takšnem hibridnem sistemu vlogo baterije oziroma hranilnika energije.
Načrtujete izvedbo še več FE na strehah vaših objektov? Za kakšen obseg naložb gre? Ali v razvojnem načrtu upoštevate predvsem potencial vode in sonca?
Postavitve fotonapetostnih elektrarn po strehah naših objektov smo v veliki večini že izvedli. Letos načrtujemo še pokritje avtomobilskega nadstreška s fotonapetostnimi paneli pri upravni stavbi ter nekaj manjših nadstreškov na hidroelektrarnah. V družbi HESS prepoznavamo sončni vir energije kot enega pomembnejših trajnostnih virov za proizvodnjo električne energije in stremimo k uresničevanju zelenega prehoda z izgradnjo novih enot za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. V teku je projekt izgradnje dveh velikih fotonapetostnih elektrarn s skupno inštalirano močjo 9 MWp. Ti dve elektrarni bosta nameščeni na desnem bregu pretočne akumulacije HE Brežice, prav tako na deponijah, ki sta prvotno namenjeni odlaganju sedimentov iz reke Save. Nobene od deponij v nadaljnjih dvajsetih letih ne bo potrebno koristiti za odlaganje sedimentov, zato je smiselno, da jih izrabimo v čim večji meri.
V Razvojnem načrtu družbe HESS sta upoštevana oba potenciala, torej voda in sonce. A ne gre vse gladko?
Žal ne. Projekt izgradnje HE Mokrice poteka počasneje, kot smo planirali, zato trenutno pospešeno potekajo aktivnosti za izgradnjo velikih fotonapetostnih elektrarn predvsem na deponijah ob pretočni akumulaciji HE Brežice. Iz sonca bi lahko do leta 2030 proizvedli do 38.000 MWh električne energije, kar bi zadostovalo porabi približno 10.000 povprečnih gospodinjstev letno. Iščemo tudi nove lokacije za postavitev velikih sončnih elektrarn. Trenutno tečejo postopki za najem degradiranega zemljišča, kjer bi lahko postavili FE do 10 MWp, vendar je izvedba projekta odvisna predvsem od zahtev nosilcev urejanja prostora in zahtev lastnika zemljišča.
Načrtujete tudi hranilnike energije?
Večjih baterijskih hranilnikov električne energije (BHEE) zaenkrat še nimamo v planu za izvedbo. Na HE Boštanj smo postavili manjši baterijski hranilnik 100 kW/215 kWh, ki bo namenjen za sodelovanje v virtualnem sistemu baterijskih hranilnikov, katerega upravlja družba GEN-i. Projekt je trenutno v zaključni fazi, redno obratovanje pa je predvideno od sredine letošnjega leta naprej.
Družba HESS sodeluje tudi v razvojnem projektu vodikove tehnologije, v katerem sodeluje več energetskih družb. Kaj želi doseči konzorcij, kaj je vaša vloga?
Za pospešitev uvedbe vodika kot trajnostnega goriva prihodnosti so slovensko-japonski poslovni svet, Inženirska akademija Slovenije in ELES sestavili konzorcij deležnikov s podobnimi interesi in načrti. V družbi HESS sledimo razvoju novodobnih tehnologij in rešitvam s področja shranjevanja proizvedene električne energije v daljšem časovno obdobju. Za potrebe projekta bo družba HESS zagotovila prostor, kjer bo nameščena predvidena vodikarna oziroma namestitev elektrolizerja za pridobivanje zelenega vodika. Trenutno z vsemi deležniki potekajo usklajevanja glede koncepta in možnosti izvedbe vodikovega procesnega sistema.
Vaše multimedijsko stičišče okolja in energetike želi postati vodilni nacionalni center za razvoj in promocijo obnovljivih virov energije. Kako daleč ste s projektom?
S projektom multimedijskega stičišča okolja in energetike želimo postati vodilni nacionalni center za promocijo in razvoj OVE ob sočasni skrbi za varovanje okolja in odgovorne rabe prostora. Cilji projekta so aktivna promocija nujnosti zelenega prehoda, predstavitev tehnologije, dobrih praks, rezultatov monitoringov obstoječih HE in ustvariti prostor za interakcijo, torej spodbujati dialog z raznolikimi interesnimi skupinami z namenom iskanja in povezovanja rešitev za trajnostni razvoj in pospešiti umeščanje v prostor. Projekt je še vedno v razvoju. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje, izvedena je bila sanacija ostrešja Kušljanove vile, kjer bo center lociran. V teku je priprava razpisne dokumentacije za izvedbo projekta.
Ali bo energetski zakon (EZ-2) spodbudil hitrejši razvoj OVE v Sloveniji?
Razvoj OVE v Sloveniji je odvisen od več vsebin. Ključnega pomena je zakonodaja glede umeščanja v prostor in z njo povezani postopki ter zakonodaja, vezana na vzpodbude za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. Poleg tega je potrebno upoštevati še ostale dejavnike, kot so tehnološki napredek opreme, infrastruktura za distribucijo energije oziroma možnosti priključitve na distribucijsko ali prenosno omrežje in ne nazadnje tudi javna podpora za OVE. V predlogu Energetskega zakona (EZ-2), so spodbude navedene in so osnova za razvoj OVE. Ključnega pomena bo vsebina javnega poziva oziroma razpisa na podlagi omenjenega zakona, kjer bodo natančno določeni pogoji za pridobitev vzpodbude. Zahteve in pogoji razpisa morajo biti takšni, da pritegnejo investitorja v izvedbo investicije. Ko bo dosežena skupna usklajenost vseh prej omenjenih vsebin, bomo lahko govorili o hitrejšem razvoju obnovljivih virov energije v Sloveniji.
