OVE
Pionirki na področju razvoja sončnih skupnosti v Sloveniji sta GEN-I in občina Ajdovščina. Občina Ajdovščina in družba GEN-I sta namreč 180 gospodinjstvom ponudili postavitev sončnih panelov za oskrbo z energijo – tako je začela z delom prva sončna skupnost v Sloveniji. Sončni paneli na površini 5.432 m2 s skupno močjo 700 kW pomenijo uresničevanje zelene vizije in zelenega energetskega prehoda tako družbe GEN-I kot lokalne skupnosti. Ne gre le za čist vir energije, nižje mesečne stroške in za zmanjšanje izpustov, pač pa tudi za višjo kakovost življenja in za manjšo odzivnost od uvoženih virov energije v lokalni skupnosti.
Lokalna sončna skupnost pomeni, da so združili sončne elektrarne na petih objektih, ki so v lasti občine Ajdovščina: na strehi Športnega centra Ajdovščina, osnovne šole, vrtca, na stadionu Ajdovščina in na strehi Zdravstvenega doma Ajdovščina. Postavitev panelov je mogoča na različnih objektih, vse pa je odvisno tudi od pripravljenosti lokalnih skupnosti za povečanje deleža obnovljivih virov energije v občini. Na leto bodo sončne elektrarne v Ajdovščini proizvedle 873.000 kWh električne energije. To pomeni 510 ton manj CO₂ na leto.
Ajdovski župan Tadej Beočanin je na dogodku poudaril: »Prizadevanje za čisto okolje in energetsko učinkovitost je ena izmed prioritet lokalnega delovanja. Z gotovostjo k temu prispeva tudi zgleda vreden projekt Sončne skupnosti Ajdovščina, saj je usmeritev v obnovljive vire energije pomemben korak naše skupne prihodnosti. Zato smo veseli pozitivnega odziva občanov na javni poziv za vključitev v sončno skupnost, ki je povsem izpolnil naša pričakovanja. S sodelovanjem v skupnosti so si občani zagotovili trajnostno energijo po nižji ceni od tržne, hkrati pa so se izognili stroškom investicije, pridobivanju soglasij, gradbenim delom, pa tudi vzdrževanju in zavarovanju – torej vsemu, česar bi bili deležni ob odločitvi za lastno sončno elektrarno.«
Maks Helbl, predsednik uprave GEN-I, pa je dejal: »V zadnjih letih energetski trg pretresajo številne spremembe, tako cenovne kot regulatorne. Sončne elektrarne lahko pomembno prispevajo k bolj predvidljivemu obvladovanju stroškov, s sončnimi skupnostmi pa bodo njihove prednosti lahko izkoristili tudi tisti, ki zaradi prostorskih, tehničnih ali finančnih razlogov lastne sončne elektrarne ne morejo zgraditi. Taki posamezniki lahko izkoristijo energijo sonca, pridelano na strehi nekje drugje. Pomembno je, da pristop k tovrstni skupnosti od članov ne zahteva prav nobenega finančnega vložka. Potrebno je zgolj njihovo soglasje, katerega rezultat so mesečni prihranki in čista energija.«
Sončne skupnosti bodo odigrale pomembno vlogo pri doseganju sprejetih ciljev pri izkoriščanju OVE, saj je znano, da Slovenija že dosedanjih nižjih ciljev ne dosega. Prenovljen NEPN je ambicioznejši. Občine bodo v obdobjih 2024–2026 lahko prejele evropska sredstva za sofinanciranje projektov OVE, saj Slovenija načrtuje, da bo do leta 2030 dosegla vsaj 27-odstotni delež. Zato država sprejema ukrepe, ki naj bi omogočili poenostavitve postopkov pri umeščanju OVE v prostor, na razpolago je tudi več finančnih spodbud za izgradnjo infrastrukture za izrabo sončne in vetrne energije. Za povečanje uporabe energije iz OVE so na razpolago tudi druga sredstva. Še posebej bodo podprti projekti za umestitev sončnih panelov na javnih objektih, ki so v lasti občin, kar je priložnost za lokalne skupnosti. Vlada bo z enkratnim nadomestilom občinam podprla tudi postavitev vetrnih elektrarn, saj je Slovenija v EU med najslabšimi pri izrabi vetrne energije.
