Promocija
GIZ DZP
Zakaj torej država omejuje uporabo zemeljskega plina in prepoveduje vgradnjo kondenzacijskih kotlov v novogradnje? Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida (nizkoogljično gorivo), prašnih delcev in drugih onesnaževal. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek. Je cenovno ugoden vir energije, ki omogoča prihranek pri ogrevanju in hitro povrnitev stroškov za investicijo.
Cene zemeljskega plina so regulirane in se bodo še znižale
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo napoveduje povečevanje cen plina in svari pred nezanesljivostjo dobave. Toda trenutna zamejena cena zemeljskega plina za gospodinjstva znaša 59,90 EUR/MWh, nekateri večji dobavitelji so zaradi znižanja cen na veleprodajnih trgih svojo ceno že spustili pod to ceno. Trenutna regulirana cena na elektriki je za 90 % porabe okoli 100 EUR/MWh, ostalih 10 % porabe se po tržni ceni giblje okoli 150 EUR/MWh. To pomeni, da je 1 kWh plina skoraj trikrat cenejša od 1 kWh električne energije, če upoštevamo tržne cene.
Cene plina za gospodinjstva se bodo še v tem letu dodatno znižale, ker te na veleprodajnih trgih še padajo.
Skladišča plina so pomemben dejavnik za zagotavljanje nemotene dobave plina v zimskem obdobju, ko se poraba poveča. Preskrbljenost s plinom je v Evropi danes zelo dobra, kar se kaže tudi v zasedenosti skladišč plina. Kljub temu da se približujemo koncu ogrevalne sezone, so skladišča plina polna še 62 %, kar je za to obdobje največ v zadnjih 10 letih. Struktura pritoka plina v Evropo po virih se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila, saj je Evropska unija v rekordnem času izvedla diverzifikacijo virov ter bistveno zmanjšala odvisnost dobav iz Rusije in jih nadomestila z drugimi viri.
Kondenzacijski kotli omogočajo varčevanje z energijo
Varčevanje z energijo je pri uresničevanju zelenega prehoda ključnega pomena in kondenzacijski kotli to omogočajo. Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin namreč spada med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme.
Kondenzacijski kotli izkoriščajo tudi toploto in jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto. Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji. Vsi kondenzacijski plinski kotli lahko delujejo tudi na biometan, ki je obnovljiv vir energije. Pri prehodu na biometan ni potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema pri odjemalcih.
Prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih
V Sloveniji ima plinovodno omrežje med daljinskimi sistemi trenutno najnižji ogljični odtis. Ponekod v Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljive pline in tako izkoriščajo obstoječo plinsko infrastrukturo za oskrbo z obnovljivimi viri energije. Med obnovljive pline spadajo biometan, sintetični plin in vodik. Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. Pri tej menjavi se za končnega odjemalca energenta ne bi nič spremenilo, saj infrastruktura in naprave ostajajo enake, spremeni se le vir. Z dodajanjem obnovljivih plinov lahko v Sloveniji na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo ter gospodinjstvom omogočamo zanesljivo in cenovno ugodno energetsko oskrbo. Ohranjanje energetske oskrbe s plinom pomeni tudi prihranek pri sredstvih, ki bi jih morali vložiti v električno omrežje, če bodo morali plinski odjemalci preiti na oskrbo z elektriko.
