Biotska raznovrstnost in ekosistemi
| Avtorica: Ana Brodar, mag. okolj. ved |
Biotska raznovrstnost in ekosistemi so eno od petih področij, ki jih obravnavajo evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) v sklopu okolja. Biotska raznovrstnost ima namreč pomembno vlogo pri zagotavljanju ekosistemskih storitev v okolju. Tega se vse bolj zavedajo tudi v podjetjih, zato nekatera, zlasti velika podjetja v svoj trajnostni razvoj že vključujejo tudi področje biotske raznovrstnosti – skladno z njihovo lokacijsko umeščenostjo in vrsto dejavnosti. In kako se tega lotevajo? S sistematičnim spremljanjem in poročanjem, izdelavo ocene vplivov, z izvajanjem raznovrstnih aktivnosti za zaščito in obnovo, vključevanjem v lokalne projekte idr.
Strategija biotske raznovrstnosti EU predstavlja celovit, sistemski in ambiciozen načrt za varstvo narave in zaustavitev degradacije ekosistemov. Glavni cilj strategije je obnova biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2030 na podlagi novih načinov učinkovitega izvajanja ukrepov, novih zavez in mehanizmov upravljanja.
Sledili naj bi naslednjim ciljem: povečanje števila opraševalcev, zmanjšanje uporabe pesticidov za 50 %, ekološko kmetovanje na vsaj 25 % kmetijskih zemljišč, obnova vsaj 25.000 km nereguliranih rek, zmanjšanje uporabe gnojil za vsaj 20 %, zmanjšanje negativnih vplivov na občutljive vrste in habitatne tipe ter zagotovitev dobrega okoljskega stanja.
Z vidika finančnih učinkov želi EU s strategijo spodbuditi davčne sisteme, ki bi bolje odražali dejansko vrednost okoljskih stroškov, vključno s finančno pomembnostjo izgube biotske raznovrstnosti. Predlog je, da se biotska raznovrstnost dejansko in resnično vključi v sisteme javnega in poslovnega odločanja.
Odziv na podnebne spremembe in rabo zemljišč
Podnebne spremembe predstavljajo velik vpliv na biotsko raznovrstnost, kar posledično vpliva tudi na dobro počutje in zdravje ljudi. Z biotsko raznovrstnostjo so tesno prepletene, saj ogrožajo obstoj glavnih kopenskih in vodnih živih organizmov na svetu. Vključno s spremembami rabe zemljišč so gonilna sila, ki neposredno vplivajo na naravo v različnih časovnih intervalih in prostorskih ravneh. Učinke obeh lahko spremljamo in kvantificiramo z različnimi kazalniki, kot so npr. krčenje in izumrtje vrst, povečanje habitatov eksotičnih/invazivnih vrst idr.
Krivuljo izgube biotske raznovrstnosti je mogoče obrniti z globalno usklajenimi prizadevanji k zmanjševanju okoljske škode, podprtimi s politikami in ukrepi na več ravneh. Za obravnavo biotske raznovrstnosti in ekosistemov so bile predlagane izravnave teh izgub kot ključno orodje, ki je opredeljeno kot dejanje ohranjanja ekosistemov v skladu s hierarhijo blaženja vplivov. Izsledki raziskav so pokazali tesno povezanost biotske raznovrstnosti tudi s človekovo porabo vode.
Biotska raznovrstnost v Sloveniji
Slovenija je splošno znana po večjem številu območij z ohranjeno biotsko raznovrstnostjo in po krajinski pestrosti, kar predstavlja tudi večjo odgovornost za pravilno ravnanje in upravljanje teh območij. Sečnja gozdov, sprememba tal zaradi kmetijskih dejavnosti, osuševanje mokrišč, spreminjanje obale in reguliranje vodotokov, rudarstvo, gradnja cest in železnic, urbanizacija idr. so povzročili precej sprememb prvotne krajine na območju Slovenije, ki bi jo, če človek ne bi imel vpliva, v večini prekrival gozd. Na opustošenih območjih so kot odgovor na človekovo rabo prostora nastale nove krajine, na katere so se določene živalske in rastlinske vrste morale prilagoditi. Nekatere so izumrle, mnogi habitatni tipi pa so krajevno izginili, npr. mokrišča, barja, trstišča idr. Slovenija je znana po visoki stopnji endemizma živalskih vrst v podzemeljskih habitatnih tipih – vodna in kopenska podzemeljska favna sta med najbogatejšimi na svetu.
Kraške pokrajine
Kraška pokrajina predstavlja mozaik kraških pojavov, kot so ponikalnice, vrtače, velike izvirske jame ali zaprte kotanje. Antropogeni pritiski se kažejo predvsem zaradi prenaseljenosti, prekomerne porabe sladke vode, namakalnega poljedelstva in tudi podnebnih sprememb. Kljub temu da obstaja veliko pomembnih območij, ki potrebujejo dobro upravljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov nasploh, so kraški sistemi še vedno na samem vrhu ogroženosti in v svetu malo raziskani. Raba kraškega površja odločilno vpliva na stanje biotske raznovrstnosti v jamskih sistemih, prek stanja in dinamike površinskih voda, ki segajo v podzemlje. Največji vpliv na onesnaževanje podzemnih voda in podtalnic predstavljajo hidrotehnični posegi, ki bistveno spremenijo odtočni režim, kadar niso nadzorovani ter občasni incidenti onesnaževanja v primeru nesreč kot posledica izlivov strupenih snovi nad kraškim podzemljem ali nad podzemeljskimi mokrišči.
Visoko ranljivi jamski sistemi
Med visoko ranljive ekosisteme spadajo podzemni sistemi, ki so dovzetni za številne vplive, pogosto povezane s človeškimi dejavnostmi. Jamski ekosistemi so krhka, zaprta okolja, na katere lahko vpliva človek s svojimi posrednimi dejavnostmi, ki izhajajo iz površinskih dejavnosti oziroma z neposrednimi dejavnostmi, katerih del je prisotnost človeka v takšnem ekosistemu. Jamski sistemi predstavljajo tudi eno izmed pomembnih geoloških dediščin na svetu, edinstven ekosistem kot skrbnik pomembnih zalog pitne vode. Nepopravljiva škoda podzemnih habitatov se lahko pojavi zaradi urbanizacije ter industrijskih in kmetijskih dejavnosti, globalnih podnebnih sprememb in vnosa tujerodnih vrst, ki plenijo avtohtone podzemne populacije.
Na območju Krasa, natančneje Beško-Ocizeljskega jamskega sistema, so v začetku leta 2024 med izkopom, pri razstreljevanju, odkrili dodatnih 10 % ponornih jam, ki so jih strokovnjaki iz Instituta za raziskovanje krasa pregledali, raziskali in dokumentirali. Znano je, da lahko zaradi človekovih aktivnosti in posegov v jamski prostor pride do groženj, ki v skladu z Evropskim standardom poročanja o trajnostnosti s področja okolja, in sicer biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključujejo spremembe mikroklimatskih parametrov, prisotnost umetne razsvetljave, spreminjanje kroženja zraka, ustvarjanje dodatnih vhodov in vnos patogenih mikroorganizmov. Aktivnosti, kako ohranjajo jame kot naravno vrednoto in habitat ob izvajanju investicije na trasi 2TDK, predstavlja dr. Mitja Prelovšek, Inštitut za raziskovanje krasa:
»Vsak kraški pojav na trasi 2TDK (predora T1 in T2 ter površinski vkop Divača-T1), v katerega je mogoče vstopiti, se razišče, izmeri in dokumentira, foto, video, vsebinsko. Večje jame praviloma tudi podrobno 3D izmerimo. Po terenskem delu se za vsako jamo pripravi poročilo na okoli 5 do 10 straneh s predlogom premoščanja, ki je z vidika izvedljivosti usklajen s projektanti. Predlog premoščanja potrdi ali dopolni Zavod RS za varstvo narave. Primarno se išče rešitev, ki ohranja čim večji del jame. Jam se torej praviloma ne zasipava, ampak loči od predorske cevi s slepim opažem ter tako ohrani kot naravno vrednoto in habitat.
Temeljni poudarki vsebinskega dokumentiranja so geomorfološke, geološke, hidrološke, meteorološke, speleobiološke, naravovarstvene in geotehnične značilnosti. Pri jamah v okolici Beško-Ocizeljskega sistema je v ospredju hidrološki vidik, saj se ne želi bistveno posegati v pretakanje podzemnih voda, po drugi strani pa želimo zagotoviti premostitvene ukrepe za dolgoročno operativnost predora. Tehnični ukrepi obsegajo odebelitev zunanje betonske obloge, izdelavo hidrološkega obvoda, izogibanje injektiranja zaradi škodljivega vpliva na hidrološko prepustnost kamnine in preprečevanje vsipanja materiala v hidrološko aktivne jamske rove pri izkopavanju. Če se jama nahaja v večini izkopa, se z utorom okoli predorske cevi zagotovi predhodna prepustnost. Če drug ukrep kot zasutje ni izvedljiv, se uporabi večje frakcije zasipa, ki omogoča prepustnost za vodo (in delno habitat).
Pri vsaki raziskavi smo pozorni na prisotnost živali v jamah. Zaradi majhne razpoložljivosti hrane je ta izredno borna – v večini jam ob pregledu ni opaziti nobenih makroskopsko velikih živali, tudi na živo lovne pasti nismo nič ujeli, kar potrjuje skromnost življenja globoko pod površjem. Pravo nasprotje temu so jame, ki so povezane z Beško-Ocizeljskim sistemom in kjer hrano zagotavlja ponikalnica. V takih primerih opažamo številne mokrice, v lužah postranice in kozice, od površinskih živali tudi pijavke. V jami 2TDK-044, ki je bila speleobiološko pestra, je bil na zahtevo Zavoda RS za varstvo narave posebej izveden tudi podroben speleobiološki pregled. Netopirji ali njihovi sledovi (npr. iztrebki) niso bili ugotovljeni v nobeni od 73 raziskanih jam, verjetno tudi zaradi globine pod površjem. Tudi sicer so na podlagi večinoma odsotnega prepiha jame slabo povezane s površjem. Kljub temu obstajajo manjši rovi skozi katere v jame tudi več sto metrov pod površje zahajajo polhi, kar se kaže s praskami, stečinami in pogrizenimi stenami. Praviloma jih ne zaznavamo le v jamah, ki so redno poplavljene.
Občasno iz jam v okolici predorov vzamemo tudi vzorce vode, v katerih je prepoznati sledove miniranja (npr. amonij, ki se relativno hitro oksidira v nitrit in nato v nitrat, a slednji s koncentracijami bistveno ne slabša kemijskega stanja podzemnih voda) in zunanje betonske obloge (dvig pH), vendar so spremembe primerljive z drugimi dejavnostmi v prostoru (kmetijstvo, poselitev z odvajanjem odpadnih voda).
Med gradnjo se med notranjo in zunanjo betonsko oblogo namesti za vodo nepropustno hidroizolacijo, tako je tudi preprečeno izhajanje nevarnih snovi iz notranjosti predora v okoliški kraški masiv oz. jame. V izbrane jame/razpoke se bo vračala le voda prestrežena ob zunanji betonski oblogi, tako da se močno zmanjša hidrodinamski vpliv gradnje na kraški vodonosnik.«
Praksa ohranjanja biotske raznovrstnosti v podjetjih
Nekaj podjetij smo povprašali, kako pristopajo k upravljanju biotske raznovrstnosti, katere lastne vplive na biotsko raznovrstnost prepoznavajo, s kakšnimi ukrepi skrbijo za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti na njihovem vplivnem območju ter kakšne projekte s področja biotske raznovrstnosti v Sloveniji bi si želeli podpreti.
Morska biotska raznovrstnost
Marina Jelen, Luka Koper, d.d.
»Luški bazeni so dom številnim različnim organizmom, ki so se prilagodili življenju pod gladino morja tik ob koprskem pristanišču. Velika morska raznovrstnost je presenetila tudi strokovnjake Morske biološke postaje, ki so našteli 190 rastlinskih in 350 živalskih vrst, kar kaže na dobro stanje okolja. Na morsko pestrost lahko pristaniška dejavnost vpliva neposredno ali posredno zaradi procesov premeščanja oz. poglabljanja morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda in hrupa. Vse naštete vplive v Luki Koper sistematično spremljamo že vrsto let in o njih izčrpno poročamo v letnih oz. trajnostnih poročilih. Eden izmed projektov je npr. vezan na ohranjanje razširjenosti območja podvodnih travnikov, ki so izredno pomembni za floro in favno. V sklopu tega izvajamo monitoring podvodnih travnikov, meritve osvetljenosti in morskih tokov ter videonadzor morskega okolja.
V sklopu preventivnih aktivnosti na podlagi določil Koncesijske pogodbe redno skrbimo za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti imamo namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader. Možnost nastanka onesnaženja na morju vsakodnevno spremljamo z rednimi obhodi, video nadzornim sistemom, nameščenimi senzorji za zaznavanje onesnaženj, v letu 2022 pa smo namestili radarski sistem za še zanesljivejšo identifikacijo morebitnega naftnega madeža. V družbi spodbujamo prihode sodobnejših, čistejših ladij, skladno z Environmental Ship Index (ESI) shemo ter izvajamo meritve podvodnega hrupa, splošnih parametrov kakovosti morske vode in kopalnih voda.«
Priprava strategije in akcijskih načrtov na področju biotske raznovrstnosti
»V Talumu smo zaključili izdelavo ocene vpliva podjetja na biotsko raznovrstnost, ki smo jo izvedli v sodelovanju s Fakulteto za naravoslovje in matematiko, inštitutom za biologijo, ekologijo in varstvo narave. Ocena obsega opis ničelnega stanja na območju podjetja, naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov, flore in favne ter ovrednotenje morebitnega problema invazivnih vrst. Predstavlja dobro osnovo za pripravo strategije in akcijskega načrta z aktivnostmi s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti in izboljšav stanja ekosistemov na vplivnem območju podjetja.
Že pred izvedbo temeljite ocene vpliva na biotsko raznovrstnost smo področju biotske raznovrstnosti namenili pozornost. Zavedamo se pomena medonosnih rastlin, zato smo košnjo travnikov znotraj območja podjetja terminsko prilagodili glede na obdobje cvetenja in zmanjšali frekvenco. Tudi donacije podjetja so bile usmerjene k društvom, ki skrbijo za dobro stanje opraševalcev, npr. čebel. Na zemljiščih podjetja so čebelarji postavili čebelje panje za pridelavo medu.
Pri posegih v okolje, kjer gre za večjo spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in kjer se izvede presoja vplivov na okolje, opredelimo morebitni vpliv podjetja na območja, rastlinske in živalske vrste s posebnim naravovarstvenim statusom.
V prihodnosti bi želeli podpreti dobro načrtovane projekte s ciljem izboljšanja stanja narave in okolja, predvsem lokalno, na območjih od koder prihajajo naši sodelavci.«
Sodelovanje in redno komuniciranje z lokalno skupnostjo
»Lokacije našega podjetja sicer niso umeščene na območju naravnih vrednot Natura 2000, ki so pomembna za ohranjanje biodiverzitete, vendar se kljub temu s posegi v prostor in z načinom delovanja trudimo ohranjati pestrost ekosistemov in minimiziramo vplive dejavnosti podjetja na okolje. K upravljanju biotske raznovrstnosti pristopamo na način, da prepoznavamo, preprečujemo in zmanjšujemo negativne vplive dejavnosti podjetja na okolje, kar dosegamo z doslednim izpolnjevanjem vseh zakonskih zahtev ter z ukrepi in cilji na področju varovanja okolja. To vključuje zmanjševanje in preprečevanje emisij snovi in hrupa v okolje, varčevanje z vodo, energijo in surovinami ter z razvojem energetsko in snovno učinkovitih izdelkov. Redno merimo in spremljamo napredek pri doseganju ciljev ter v trajnostnem poročilu poročamo svojim deležnikov. Pomembno se nam zdi tudi sodelovanje in redno komuniciranje z lokalno skupnostjo in lokalno oblastjo pri načrtih in prizadevanjih za ohranjanje okolja.
Veliko pozornosti namenjamo ohranjanju in učinkoviti rabi naravnih vodnih virov in varčevanju z vodo. Porabo vode zmanjšujemo z optimizacijo tehnoloških procesov, ki so do okolja prijaznejši. Večina tehnološkega hlajenja je izvedena v zaprtih krožnih sistemih, zato se voda iz omrežja za tehnološko hlajenje uporablja le občasno. Pri rabi vode upoštevamo vso veljavno zakonodajo in predpise v zvezi z varstvom vodnih virov. Emisije snovi v zrak skrbno spremljamo in z rednimi monitoringi dokazujemo skladnost z dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Investiramo v tehnologije in postopke, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, kar prispeva k manjšim emisijam toplogrednih plinov.
Posegom v prostor in pozidavi kakovostnih kmetijskih zemljišč se izogibamo ter pomanjkanje proizvodnih in skladiščnih prostorov rešujemo z najemom praznih poslovnih prostorov. Vzpostavljen imamo sistem vodenja ravnanja z okoljem v skladu z okoljskim certifikatom ISO 14001.
V vseslovenske projekte s področja biodiverzitete nismo aktivno vključeni, se pa vključujemo v mednarodne projekte s področja krožnega gospodarstva. Kot partnerji sodelujemo v projektu, katerega cilj je razviti in na industrijski ravni implementirati krožno in trajnostno predelavo ter uporabo magnetov redkih zemelj. Pripravljeni smo podpreti projekte, ki se ujemajo s poslanstvom in vrednotami podjetja in obenem prispevajo k trajnostnemu razvoju ter ohranjanju okolja in biodiverzitete. Glede na to, da je matična lokacija podjetja umešena v bližino travnikov in gozdov, se nam zdi smiselno, da bi podprli projekte, ki vključujejo vzdrževanje cvetočih rastlin, ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Prav tako projekte, ki spodbujajo trajnostno upravljanje kmetijskih zemljišč.«