Orodje za prehod v krožno gospodarstvo
| Avtorica: Ana Brodar, mag. okolj. ved |
Znanstveniki že desetletja opozarjajo, da viri neposredno vplivajo na ekosistem in je potrebno z njimi ravnati preudarno, če želimo zaščititi ljudi in gospodarstvo. V sedanjem pretežno linearnem gospodarstvu se srečujemo s pomanjkanjem standardiziranih protokolov, kar otežuje dostop do večine informacij o proizvodu. Večina informacij in podatkov, ki lahko sploh omogočajo približevanje h konceptu krožnega gospodarstva, se izgubi na različnih točkah vzdolž vrednostne verige, najpogosteje na točki proizvodnje in distribucije v življenjskem ciklu proizvoda. S podaljševanjem življenjske dobe proizvoda, digitalizacija omogoča spremembo poslovnega modela, ki predpostavlja boljšo izkoriščenost proizvoda v fazi uporabe in s tem zmanjša količino odpadkov v fazi po koncu njegove življenjske dobe. K boljši uporabi virov prispeva integracija materialnih tokov z informacijskimi tokovi, kar omogoča usklajevanje med različnimi mrežami akterjev oziroma trgovci na drobno, ki dajo proizvode na trg, in s tem povezano vpeljavo krožnosti nasploh.
Predlog uredbe za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih proizvodov
Svet EU in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o predlogu uredbe za vzpostavite okvira zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih proizvodov (ang. Proposal for Eco-design for Sustainable Product Regulation–ESPR). Uredba nadomešča obstoječo direktivo iz leta 2009 in širi regulacijo na vse vrste blaga, ne zgolj na izdelke v povezavi z energijo. Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih proizvodov se bo v prihodnosti uporabljala za vse kategorije proizvodov ob upoštevanju sektorjev in njihovih poslovnih modelov. Energetsko in okoljsko učinkovitost proizvodov nadgrajuje z vidika trajnosti proizvodov, večkratne uporabnosti, zanesljivosti, popravljivosti in nadgradljivosti, recikliranja in lažjega vzdrževanja (EC, 2022).
Predlog uredbe prinaša tudi določbe glede preglednosti in preprečevanja uničenja neprodanih proizvodov. Predvidena je neposredna prepoved uničenja tekstila in obutve s prehodnim obdobjem, in sicer dve leti po uveljavitvi uredbe. Iz te uredbe bodo izvzeta mala in mikro podjetja, srednja podjetja pa bodo imela dodeljeno izjemoma daljše prehodno obdobje šestih let. V primeru neizpolnjevanja zahtev so s strani Sveta EU in Evropskega parlamenta že dogovorjena tudi nekatera merila usklajevanja oziroma kazenske zahteve.
V okviru Zelenega dogovora je Evropska komisija torej predlagala uvedbo koncepta Digitalnih potnih listov proizvodov kot spodbujevalca krožnosti poslovnih praks, ki vodijo k učinkoviti rabi virov in zmanjšanju emisij TGP. Koncept naj bi zagotavljal informacije o t.i., okoljski trajnosti proizvodov.
Kateri standardi obstajajo za namene koncepta DPP?
Evropske standarde, v tem primeru tudi standarde za koncept DPP, sprejemajo tri evropske organizacije za standardizacijo, in sicer Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) ter Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), medtem ko na ravni držav standardizacijo urejajo nacionalni organi za standardizacijo, ki sprejemajo in objavljajo nacionalne standarde. Evropska komisija je sicer evropske organizacije pozvala naj pripravijo konsolidirane standarde za koncept Digitalnega potnega lista proizvoda, ki bi bili lahko ključni za npr. potni list baterij in ostale potencialne prihodnje aplikacije različnih sektorjev oziroma panog omenjenih zgoraj. Za namene priprave in razvoja konsolidiranih standardov, naj bi bila predlagana ustanovitev »Skupnega tehničnega odbora za digitalni potni list proizvodov«. Razplet sicer še ni znan. Velik vpliv na digitalno preobrazbo v vseh panogah, avtomatizacijo dobaviteljske verige in sprejetje črtnih kod ima svetovno priznana neprofitna standardizacijska organizacija GS1 (ang. Global Standard One), ki je bila ustanovljena leta 1977 v Bruslju, sicer pod imenom EAN International. Primarna dejavnost neprofitne organizacije je izvajanje izobraževanj, svetovanj in pomoči pri implementaciji sistemov GS1 v podjetjih in organizacijah. Organizacija skrbi, da standardi nenehno sledijo trendom. V primeru koncepta DPP je GS1 pomembna pri identifikaciji in elektronski izmenjavi podatkov.
Na ravni držav standardizacijo urejajo nacionalni organi za standardizacijo, ki sprejemajo in objavljajo nacionalne standarde. Nacionalni organi za standardizacijo morajo evropske standarde prenesti v nacionalno ureditev kot enake nacionalne standarde in umakniti morebitne nasprotujoče nacionalne standarde.
Koncept digitalnega potnega lista proizvodov
Koncept digitalnega potnega lista proizvodov postaja vse bolj pomemben ravno zaradi hitro spreminjajočega se okolja in upravljanja informacij o proizvodih. Evropska komisija je sprejela proaktivne pobude za namene hitrejšega približevanja k bolj trajnostnem oziroma krožnem gospodarstvu. To bo pomenilo, da bodo morala biti podjetja dobro pripravljena na prihajajoče predpise, ki sledijo v letu 2024. Digitalni potni list proizvodov predstavlja v osnovi orodje za identifikacijo, posodobitev in digitalizacijo informacij o proizvodih ter njihovo nadgradnjo z upoštevanjem različnih stopenj v krožnem gospodarstvu oziroma življenjskem ciklu. Je nekakšen tehnološki predlog digitalne politike, ki zbira podatke o vrednostni verigi – surovinah in varnosti izdelkov glede na posamezne sektorje. Namen tega koncepta je torej, da se podpre prehod v krožno gospodarstvo, spodbuja optimizacija proizvodnih procesov, odpiranje novih poslovnih priložnosti, pomoč oblastem pri zagotavljanju skladnosti ter podpora potrošnikom oziroma končnim uporabnikom pri sprejemanju trajnostnih odločitev (Adisorn in sod., 2021). Digitalni potni list proizvodov je lahko tudi ključno orodje za prikaz strateških ukrepov ter za boj proti zelenemu zavajanju (ang. greenwashing).
Podjetja bodo morala imeti ustrezne informacije in strokovno znanje, ki bo predstavljalo razumevanje umeščenosti DPP v vse faze življenjskega cikla, vključno z oblikovanjem, proizvodnjo, distribucijo, uporabo in ravnanjem z odpadki. Vsekakor bodo potrebne nadaljnje raziskave in rešitve za namene upravljanja in preoblikovanja dojemanja krožnosti posameznih proizvodov. Glavni cilj koncepta je, da se poveča preglednost proizvodov, njihovih vhodnih materialov in surovin, stranskih produktov pomožnih ter sekundarnih materialov v celotni vrednostni verigi ter tudi podrobnosti o možnih popravljivostih, nadomestnih delih in navodilih za pravilno odlaganje. To bo v pomoč potrošnikom, da sprejmejo ozaveščene in trajnostne odločitve. Informacije, ki bodo temelj za presojo okoljskega in družbenega vidika proizvoda v njegovem celotnem življenjskem ciklu, bodo podjetja lahko uporabila za razvoj poslovnih modelov, ki bodo bistveno bolj usmerjeni h krožnemu gospodarstvu kot danes.
Glavna prednost digitalnega potnega lista proizvodov bo dostop podjetjem in oblikovalcem politik trajnostnosti do zaupanja vrednih in primerljivih informacij, kar bo omogočalo odpiranje novih krožnih poslovnih priložnosti in modelov za ustvarjanje vrednosti in zagotovitev pametnejših izborov pri nakupu. Koncept bo torej vplival na vsak člen v vrednostni verigi tako, da bo le ta bolj pregleden, sledljiv in enoten. Izboljšal bo komunikacijo med številnimi deležniki v distribucijski mreži, ozaveščal kupce in lajšal sprejemanje pametnejših odločitev.
Uporabil se bo lahko kot digitalno orodje pri preverjanju skladnosti dobavne verige, za spremljanje in poročanje o emisijah TGP obsega 3 ter pri ugotavljanju materialnih vrednosti, vrednotenju in zmanjšanju okoljskih posledic, spodbujanju okolju prijaznejše zasnove proizvodov, optimizaciji virov in varčevanju z energijo. Nenazadnje, vključeval bo informacije o učinkih, ki jih ima življenjski cikel proizvoda na okolje – z viri, ki jih proizvod uporablja, in odpadki, ki jih proizvede.
Konec leta 2023 sta Svet EU in Evropski Parlament dosegla začasni dogovor o novih zahtevah za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne proizvode. Minimalne zahteve za skoraj vse proizvode na trgu Evropske Unije tako vključujejo (I) trajnostost, možnost ponovne uporabe in nadgradnje ter popravilo proizvodov; (II) možnost ponovne izdelave in recikliranje ter (III) energetsko učinkovitost in učinkovitost rabe virov.
Evropska komisija trenutno pripravlja osnutek Uredbe o digitalnem potnem listu proizvodov, katere končna odobritev se pričakuje leta 2024 oziroma za prve skupine proizvodov med leti 2026 in 2027 (WBCSD1 in WBCSD2, 2023).
Baze podatkov oziroma informacij
Prvi korak pri vzpostavitvi tega koncepta bo uporaba različnih digitalnih tehnologij z vidika upravljanja podatkov oziroma zajema podatkov, ki bodo skladni s predpisi (npr. zbiranje, shranjevanje in upravljanje podatkov, dostop do podatkov in uvedba podatkovnih nosilcev – t.i. črtna in QR koda, vodni žig, NFC, RFID in Bluetooth) (Kopparapu in Sharma, 2023).
S sprejetjem mednarodnega sistema podatkov o materialih (ang. IMDS – International Material Data System), svetovne shrambe podatkov, ki vsebujejo informacije o vgrajenih materialih, se je digitalizacija materialov in informacij o proizvodih izkazala za zelo koristno orodje predvsem za industrijski sektor v vrednostni verigi. Mednarodni sistem podatkov o materialih v prvi vrsti uporablja avtomobilska industrija, in sicer za vzdrževanje podatkov za različne zahteve poročanja. Dosledno izpolnjevanje baze IMDS se vse bolj prenaša tudi na dobavitelje v avtomobilski industriji, zlasti v fazi potrjevanja proizvodov. Med prvimi proizvodi, ki bodo opremljeni z digitalnimi potnimi listi, bodo industrijske baterije in baterije za električne avtomobile.
Evropski zeleni dogovor in Akcijski načrt za krožno gospodarstvo podpirata izmenjavo informacij in razvoj celovitega pretoka informacij na ravni EU v zvezi s politiko proizvodov in uporabo banke znanj. Z uporabo t.i. banke znanj bo mogoče narediti proizvod učinkovitejši in bolj trajnostni v smislu zmanjševanja odpadkov in optimizacijo uporabe primarnih virov oziroma deviških materialov.
Kakšna je razlika med digitalnim potnim listom proizvoda (DPP) in okoljsko deklaracijo proizvoda (EPD)?
Kadar želijo podjetja oziroma organizacije slediti okoljskim standardom in pričakovanjem potrošnikom oziroma končnim uporabnikom, uporabljamo dva ključna izraza, in sicer digitalni potni list proizvodov oziroma okoljsko deklaracijo proizvodov.
Izraza se morda zdita zelo podobna, vendar je razumevanje njunih temeljnih razlik bistveno:
- Digitalni potni list proizvoda (DPP) deluje kot obsežno dokumentacijsko orodje, ki ponuja ključne informacije o življenjskem ciklu proizvoda, materialih in trajnostnih značilnostih. Deluje kot zanesljiv vir podatkov in zagotavlja popoln pregled okoljskega odtisa proizvoda. Z uvedbo digitalnih tehnologij in posledično identifikatorjev proizvodov lahko podjetja poenostavijo izmenjavo informacij med ustreznimi deležniki. Rezultat tega nenazadnje predstavlja boljšo sledljivost, odločanje in preverjanje v celotni vrednostni verigi.
- Okoljska deklaracija proizvoda (torej EPD) se v nasprotju z DPP osredotoča na zagotavljanje znanstveno utemeljenih in preglednih informacij o okoljski učinkovitosti proizvoda. Kvantificira vpliv proizvoda na ključne okoljske kazalnike (npr. potencial globalnega segrevanja, porabo vode, evtrofikacijo in acidifikacijo, potencial razgradnje ozona id.), ki služijo kot zanesljiv in standardiziran vir podatkov. Okoljske deklaracije proizvodov podjetjem/organizacijam omogočajo sprejetje dobro informiranih odločitev, optimizacijo dobavne verige ter svojo zavezanost k trajnostnosti.
Smiselno gledano bi lahko bil EPD del DPP, kamor bi bil shranjen kot del informacij o proizvodu oziroma identifikacijski prispevek, saj oba vsebujeta podoben nabor vhodnih podatkov.
Izzivi pri implementaciji
Jasno je, da pri pregledu literature lahko še vedno opazimo primanjkljaj. Na voljo je le nekaj študij, ki so bile izvedene za namene razumevanja informacij v okviru DPP. Sklepamo lahko, da se informacije s strani zainteresiranih strani delijo na podlagi veljavnih pravil o dostopu do podatkov in na podlagi zaupanja/zaupnosti podatkov. Ključna komponenta upravljanja informacijskih sistemov je potemtakem vzpostavitev banke znanj z obstoječimi eksplicitnimi informacijami.
Digitalni potni list proizvoda se mora razvijati v skladu s poslovnimi modeli vsakega posameznega podjetja oziroma organizacije, v skladu s tržnimi specifičnostmi in inovacijami. Biti mora prilagodljiv in tržno voden. Smiselno je, da temelji na decentraliziranem podatkovnem sistemu (t.i. shranjevanje podatkov v oblaku), ki ga vzpostavijo in vzdržujejo gospodarski subjekti. Decentraliziran pristop shranjevanja podatkov in informacij o samem proizvodu omogoča točnost in posodobitve le teh, ustvarjanje večjega nabora podatkov in njihovo povezljivost med proizvodi (npr. dva različna proizvoda z različnim strateškim pomenom lahko imata enak vhodni material oziroma surovino). Ob upoštevanju standardov, orodij in sistemov za urejanje podatkov se ta pristop predlaga kot najprimernejši. Pristop sicer nima enotne organizacije oziroma podjetja, lastnika ali nadzornika za shranjevanje teh podatkov, sistem pa prav tako ni omejen na nobenega akterja v vrednostni verigi. Tako se na podlagi preverljivih referenc pri tem pristopu vzpostavi decentralizirana digitalna identiteta proizvoda. Ta lahko vsebuje npr. digitalne podpise in metapodatke vseh akterjev v vrednosti verigi, ki služijo kot dokazilo veljavnosti oziroma s katero posameznik potrjuje resničnost in natančnost vnesenih informacij/podatkov o proizvodu.
Potrebna standardizacija
Za uspešno pripravo digitalnega potnega lista proizvoda bodo potrebni mednarodni in/ali evropski standardi, ki bodo pokrivali naslednja področja in bodo spodbujali poslovno komunikacijo ter komunikacijo s potrošniki oziroma končnimi uporabniki:
- uvedbo podatkovnih nosilcev kot edinstvenih identifikatorjev,
- upravljanje pravic dostopa,
- interoperabilnost, vključno s protokoli za izmenjavo podatkov,
- shranjevanje podatkov,
- obdelavo podatkov,
- zanesljivost, avtentičnost in celovitost podatkov ter
- varnost in zasebnost podatkov.
Sistematično zbiranje podatkov za namene priprave digitalnega potnega lista proizvoda sicer še ne obstaja, saj dostopnost podatkov v večini sektorjev temelji zgolj na statističnih podatkih, ki ne predstavljajo dovolj zrelih in implementiranih rešitev, sploh v povezavi z odpadki in ravnanjem z njimi. Podatki, ki so na voljo s strani dobaviteljev, se pogosto upravljajo v sistemih, ki so dandanes že zelo zastareli in neučinkoviti. Zaradi velikega števila dejavnosti oziroma kompleksnosti različnih procesov v vrednostni verigi in ne poenotenih podatkovnih standardov tako prihaja do težav pri sledenju surovin in tudi končnih proizvodov (Beanland, 2023).
Velja poudariti, da v kontekstu tekstilne industrije obstaja že več zelo dobro implementiranih razvojnih projektov (npr. CIRPASS), platform za sledljivost (npr. Threadcounds) in standardnih pobud (npr. Circularity ID) za dosego konsenza glede koncepta Digitalnega potnega lista proizvodov.
Evropski parlament izpostavlja ravnanje z odpadnimi baterijami, ki predstavlja enega izmed razlogov za spodbujanje koncepta digitalnega potnega lista proizvodov. Digitalni potni list za baterije je sicer že od sredine leta 2023 popolnoma operativen – to pomeni, da obstajajo javno objavljene smernice in priporočila Evropske komisije o vsebini za pripravo digitalnega potnega lista baterij, zakonsko zavezan k uporabi pa bo v letu 2026. Uredba za gradbene proizvode je bila sicer podpisana že leta 2022, vendar brez datuma uveljavitve. Preostale uredbe za elektroniko, baterije, živilske odpadke, tekstil, plastiko idr. naj bi bile potrjene v letu 2024 (EC, 2022).
V prihodnosti bodo okoljske trditve morale temeljiti na izračunih, skladnih z analizo LCA oziroma metodo okoljskega odtisa proizvoda (ang. Product Environmental Footprint – PEF), pri kateri gre za podoben način poročanja odtisov kot v okoljskih deklaracijah EPD (ang. Environmental Product Declaration).
Zaključek
Prehod v trajnostno gospodarstvo zahteva pametnejše upravljanje s proizvodi v njegovem celotnem življenjskem ciklu. Večina teh informacij obstaja, vendar niso na voljo tistim, ki bi z njimi morali upravljati. Digitalne tehnologije nam omogočajo označevanje, sledenje, lokalizacijo in skupno rabo podatkov oziroma informacij o proizvodih vzdolž celotne vrednostne verige, vse do posameznih komponent, materialov in surovin. Krožno gospodarstvo predstavlja bistveni del širšega preoblikovanja industrije v smeri podnebne nevtralnosti in dolgoročne konkurenčnosti. Lahko zagotovi materialne prihranke, ustvari dodano vrednost in okrepi poslovne priložnosti. Uvedba digitalnega potnega lista proizvodov tako ponuja številne prednosti, med drugimi poenostavljeno izmenjavo podatkov in standardizacijo. Pričakuje se, da bodo pomembno vlogo pri razvoju tehnološke infrastrukture za digitalni potni list proizvoda imele tržno usmerjene odločitve, z upoštevanjem predstavitve digitalnega potnega lista v uporabniku prijazni obliki.
Uvedba tega koncepta naj bi povzročila temeljno spremembo paradigme v celotni vrednostni verigi, kar bo predstavljalo tudi problem pri iskanju zanesljivih in primerljivih podatkov za namene numeričnega modeliranja. Zaradi zapletenosti ekosistemov in globalnih trgov bo bistveno določiti meje sistema oziroma obseg vpliva z upoštevanjem različnih sektorjev oziroma panog, saj bodo lahko že majhne razlike vhodnih spremenljivk vplivale na izhodne vrednosti. Kljub inherentni negotovosti in potencialnih napakah je smiselno opisati kvalitativne koristi glede na predlagan predlog Uredbe za vzpostavitev okvira zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih proizvodov (ang. Proposal for Eco-design for Sustainable Product Regulation–ESPR).
Viri in literatura
Adisorn, T., Tholen, L., & Götz, T. 2021. Towards a Digital Product Passport Fit for Contributing to a Circular Economy. Energies , 14(8), 2289.
Beanland, A. 2023. The EU Digital Product Passport shapes the future of value chains: What it is and how to prepare, World Business Council for Sustainable Development. Switzerland.
European Commission. 2022. Green Deal: New proposals to make sustainable products the norm and boost Europe’s resource independence. European Commission Press corner.
Kopparapu S., Sharma A. 2023. Digital Product Passport: Exploring Product information and its role in fostering the Circular Economy. Masther thesis. Department of Informatics, Lund School of Economics and Management, Lund University
Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih proizvodov; ESPR, ang. Ecodesign for Sustainable Products Regulation
WBCSD1 2023. Enabling circularity through transparency: Introducing the EU Digital Product Passport.
WBCSD2 2023. The EU Digital Product Passport shapes the future of value chains: What it is and how to prepare now.
Digitalni potni list mora zagotavljati sledljivost
Pri digitalnem potnem listu bo treba jasno določiti sistem poročanja in predvsem, kaj je enota vzorca poročanja. Začetki vzpostavljanja digitalnega potnega lista upoštevajo digitalni potni list izdelka, ki je enak za vsak proizveden kos znotraj enega izdelka. Možnosti uporabe digitalnega potnega lista v največji meri vidimo v transparentni komunikaciji in možnost vpogleda v »vse« informacije o izdelku končnemu uporabniku. Ne gre za informacije, kot so dimenzije izdelka, ampak o bistvu izdelka, o dejanskem izvoru, kjer so podatki validirani in podani z realnimi informacijami. To so podatki, kot so izvor materiala, delež trajnostnega materiala v izdelku, ogljični odtis izdelka idr. Omogočen bo vpogled v celoten življenjski cikel izdelka, kar ocenjujemo kot največjo prednost. Seveda bo še kar nekaj izzivov pri dokončnem vpogledu in validaciji sledljivosti, saj to prinaša dodatno administrativno delo po celotni verigi vrednosti enega izdelka. To predstavlja dodatne investicije v avtomatizacijo zbiranja podatkov, kar pomeni vpliv na končno ceno izdelka. Pot zbiranja in predvsem validiranja vseh podatkov ter sledljivosti po celotni verigi vrednosti je treba zastaviti celovito, da je digitalni potni list uporaben.
V kolikor bo digitalni potni list kdaj dokončno sprejet kot zakonska uredba in zahteva za vse izdelke, mora biti sprejet na način, da zagotavlja celovito sledljivost, brez možnosti zavajanja ali le delnega poročanja informacij. V kolikor tega ne bo, digitalni potni list izdelka na dolgi rok ne bo imel uporabne vrednosti in bo le eno izmed orodij za marketinško promocijo izdelkov.
V našem primeru proizvodnje plastičnih izdelkov je delni izziv zagotavljanja ustreznih podatkov pri manjših dobaviteljih. Pri večjih dobaviteljih, ki so zavezani oz. izvajajo poročanje o ogljičnem odtisu podjetja, imajo LCA analize lastnih izdelkov, je validirane podatke o nabavljenih surovinah, komponentah oz. izdelkih enostavno pridobiti. Manjši dobavitelji tega še ne počnejo oz. je nivo certificiranja ali validiranja takšnih podatkov nižjega standarda, saj to za njih predstavlja dodatne investicije in nekonkurenčen nivo. Vsa podjetja v prihodnjih letih čaka postopen prehod oz. obvezno poročanje v sklopu ESG, kar bo na koncu vplivalo tudi na manjša podjetja. Šele takrat bo končen podatek skozi celotno verigo vrednosti verodostojen. Potencialni, še ne premagan izziv v sledljivosti verige vrednosti predstavljajo tudi dobavitelji oz. partnerji iz tretjih držav, ali držav zunaj EU, ki ne bodo pristopile k ESG iniciativam. Prav tako nimamo podatkov o tem, kaj se dogaja z našimi izdelki pri končnem uporabniku in jih v analizah LCA poskušamo zgolj simulirati na podlagi potrošniških raziskav, ki pa so zgolj ocena oz. predvidevanja.
Digitalni potni list je ključna garancija, da baterije končajo v reciklaži
Digitalni potni list za baterije je enotna zbirka ključnih informacij o izvoru, sestavi in zmogljivosti baterij ter o vplivu baterije na okolje. Te informacije je zelo zahtevno zbirati, saj gre za nabor informacij o celotnem življenjskem ciklu baterije od proizvodnje in uporabe do reciklaže. To je, poleg varnosti shranjenih podatkov, ključni izziv vseh nas, ki se s tem ukvarjamo. Kadar se status baterije spremeni v odpadno baterijo, se odgovornost za izpolnjevanje obveznosti prenese na proizvajalca ali na organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ta mora poskrbeti, da baterija pride v roke izbranega izvajalca obdelave. Ko je baterija reciklirana, digitalni potni list preneha veljati. Digitalni potni list je tako ključna garancija, da baterije končajo v reciklaži. Tudi električna vozila so vse bolj priljubljena, kar pomeni da narašča povpraševanje po litij-ioskih baterijah. Digitalni potni list je pomemben, saj bomo na podlagi tega videli, kako trajnostno se resnično obnaša industrija baterij. Zato menim, da je digitalni potni list za baterije ključno orodje v industriji baterij.
Digitalni potni list prinaša tudi številne priložnosti
Gorenje sodeluje v projektu CircThread, ki je financiran s strani Evropske unije. Namen projekta je razvoj in implementacija nove digitalne infrastrukture za upravljanje informacij s področja krožnega gospodarstva, katerega srce je digitalni potni list izdelka, zato lahko rečem, da je Gorenje skupaj z ostalimi 31 partnerji iz celotne Evropske unije sosnovalec implementacije in prenosa digitalnega potnega lista iz teorije v prakso. Ključen izziv, s katerim se spopadamo, je nejasnost vsebinskih zahtev produktnega potnega lista. Trenutno so znane le okvirne vsebine, ki bodo del produktnega potnega lista, ne pa tudi konkretna metodologija za definicijo, merjenje in izračun vseh teh vsebin. To dejstvo je precej problematično, saj se podjetja še ne moremo sistematično pripravljati na zbiranje podatkov, saj obstaja možnost, da se bo zadeva implementirala drugače kot si trenutno predstavljamo. Kljub temu se že pripravljamo, pri čemer si za osnovo jemljemo razne standarde, ki predpisujejo metodologijo posameznih indeksov, ki bodo prikazani v digitalnem potnem listu, po drugi strani pa močno sledimo razvoju regulative v Franciji, ki je v zadnjih letih z uvedbo indeksa popravljivosti in indeksa vzdržljivosti pionir na tem področju.
Drugi ključni izziv je pridobivanje, predvsem pa transparentnost podatkov po celotni vrednostni verigi. K poročanju z digitalnim potnim listom bodo obvezani finalisti, to so zadnji v verigi, medtem ko za dobavitelje polizdelkov in surovin ta obveza ne bo veljala. To pomeni, da se lahko zgodi, da dobavitelji podatkov ne bodo posredovali, ker jih ne želijo razkrivati, ali ker jih nimajo. Pridobivanje podatkov v primeru tako kompleksnih izdelkov, kot so gospodinjski aparati, je zahtevno že v primeru, ko so dobavitelji pripravljeni na sodelovanje, saj govorimo o več sto komponentah prav toliko različnih dobaviteljev.
Po drugi strani digitalni potni list izdelka ponuja številne priložnosti. Ključna priložnost je, da bo digitalni potni list naslovil izziv transparentnosti podatkov, kar bo zagotovilo boljše razumevanje izdelka skozi celoten življenjski cikel. Za proizvajalce bo ključno razumevanje in boljša informiranost o delu vrednostne verige do vhoda v tovarno, kar pomeni o materialni sestavi komponent, ki so vgrajene v izdelek. S tem bodo imeli razvojniki možnost še natančnejše optimizacije in izrabe virov, saj bodo lahko natančneje predvidevali, kako se bodo določene komponente v izdelkih obnašale na dolgi rok. Po drugi strani bodo informacije navzdol po vrednostni verigi proizvajalcem omogočale boljše razumevanje potreb in navad uporabnikov, kar je ključno za razvoj izdelkov, ki uporabnikom ponujajo kar največjo dodano vrednost.
Druga velika priložnost je vloga digitalnega potnega lista pri zagotavljanju sklenjenega kroga. Govorimo o podaljševanju življenjske dobe, ki bo možna z izboljševanjem popravljivosti izdelkov in sledenjem komponentam za ponovno uporabo, o omogočanju predelave in drugega življenja za izdelke, kot tudi o izboljšanju reciklažnih postopkov. Pomembna je tudi informacija o kritičnih materialih, ki jih bo možno ponovno uporabiti v višjem deležu kot do sedaj.
Hkrati digitalni potni list izdelkov prinaša veliko korist za potrošnike, ki bodo lahko svoje nakupne odločitve izvajali bolj informirano in tudi bolj okolju prijazno.
Prepričani smo, da ima digitalni potni list izdelka potencial, da postane eden ključnih orodij za pospeševanje krožnih poslovnih praks, pri čemer bo dejanska implementacija, kot jo bodo predpisali regulatorji, tista, ki bo narekovala tempo sprememb. Zato je zelo pomembno, kako dobro bodo zastavljene metodologije za pridobivanje in izračun zahtevanih indeksov, saj se lahko v primeru nejasnosti glede metodologij in neustreznih usmeritev kaj hitro zgodi, da bo učinek nasproten, v kolikor bodo poudarki digitalnega potnega lista usmerjeni v napačno smer. Iz tega razloga menim, da bo učinek na uvajanje krožnih poslovnih praks zelo odvisen od strateške zasnove potnega lista, zato od regulatorjev pričakujemo dobro utemeljene usmeritve, za katere bomo upravičeno lahko pričakovali, da bodo imele pozitiven doprinos k usmeritvi gospodarstva v bolj trajnostno naravnanost. Vendar pa je digitalni potni list le orodje, ki lahko olajša in poenoti način zbiranja in prikaz zbranih podatkov, resnična transformacija se lahko zgodi samo z spremembo razmišljanja in sodelovanjem med vsemi deležniki.
