Zakonodaja EU
Onesnaženost zraka je še vedno najpomembnejši okoljski vzrok prezgodnjih smrti v EU. V tem pogledu so najhujša onesnaževala drobni delci, dušikov dioksid in ozon. Poleg tega ogroža okolje z zakisljevanjem, evtrofikacijo ter škodo v gozdovih, ekosistemih in na kmetijskih rastlinah. Danes evtrofikacija v dveh tretjinah ekosistemskih območij v EU presega kritične obremenitve. Na podlagi predloga revidirane direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki ga je Komisija EU predstavila oktobra 2022, sta Evropski parlament in Svet konec februarja letos sprejela začasni politični dogovor. Ko bo novi zakon sprejet, bo določil standarde EU za kakovost zraka do leta 2030, ki bodo bolj usklajeni s svetovnimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka.
Z revidirano direktivo o kakovosti zunanjega zraka se letna mejna vrednost za glavno onesnaževalo – drobne delce (PM₂,₅) – zmanjša za več kot polovico z 25 µg/m³ na 10 µg/m³ leta 2030. Nacionalni in lokalni organi bodo določili posebne ukrepe, ki jih bodo sprejeli za izpolnjevanje standardov. Hkrati bodo k temu pomembno prispevale obstoječe in nove politike EU na področju okolja, energije, prometa, kmetijstva, raziskav in inovacij ter drugih področij.
Predlog revidirane direktive posodablja in pojasnjuje pravila za število in lokacijo vzorčevalnih mest, vključno s strožjimi pravili za premestitev vzorčevalnih mest. Revidirana pravila združujejo in poenostavljajo tudi zahteve za vzorčevalna mesta za različna onesnaževala zraka in standarde kakovosti zraka, ki so trenutno porazdeljeni po direktivah. Uvaja kombinirana mesta spremljanja ter ureja njihovo število in lokacijo. Ta kombinirana mesta spremljanja združujejo več vzorčevalnih mest za zbiranje dolgoročnih podatkov o onesnaževalih zraka, ki jih zajema ta direktiva, ter o onesnaževalih zraka, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, in drugih ustreznih metrikah. Z združevanjem več vzorčevalnih mest v večkratna mesta namesto ločenih namestitev je mogoče v nekaterih primerih prihraniti pri stroških.
Uvedba dodatnih vzorčevalnih mest za neregulirana onesnaževala zraka, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, kot so ultrafini delci, črni ogljik, amoniak (NH₃) ali oksidativni potencial delcev, bo podprla znanstveno razumevanje njihovih učinkov na zdravje in okolje. Kadar je primerno, lahko države članice vzpostavijo skupna kombinirana mesta spremljanja, kar lahko zmanjša stroške. Predlog združuje obstoječe zahteve glede ohranjanja ravni onesnaževal zraka pod mejnimi vrednostmi in uvaja nove zahteve glede povprečne koncentracije izpostavljenosti.
Uvaja alarmne vrednosti za kratkoročne ukrepe glede največjega onesnaževanja z delci (PM₁₀ in PM₂,₅) poleg obstoječih alarmnih vrednosti za dušikov dioksid (NO₂) in žveplov dioksid (SO₂) zaradi znatnih vplivov onesnaževanja z delci na zdravje.
Revizija bo zagotovila, da bodo imeli ljudje, ki trpijo zaradi zdravstvene škode zaradi onesnaženosti zraka, pravico do odškodnine v primeru kršitve pravil EU o kakovosti zraka. Zagotovila bo tudi večjo jasnost glede dostopa do pravnega varstva, učinkovitih kazni in boljše obveščanje javnosti o kakovosti zraka.
Podpiral bo lokalne organe z okrepitvijo določb o spremljanju in modeliranju kakovosti zraka ter pomagal izboljšati načrte za kakovost zraka. Izboljšana pravila o spremljanju in modeliranju kakovosti zraka bodo omogočila natančnejše preverjanje skladnosti s standardi ter podprla učinkovitejše in uspešnejše ukrepe za preprečevanje in obravnavanje kršitev standardov.
