Dilema med razogljičenjem, energetsko revščino in kakovostjo zraka
| Avtorica: Nina Kos, mag. |
Predlog novega Energetskega zakona predvideva možnost omejevanja uporabe lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja v strnjenih naseljih, če gre za novogradnjo ali individualno kurišče in le-ta ne izpolnjuje kriterijev za ohranjanje varstva okolja. Omejevanje ogrevanja na biomaso sledi evropskemu načelu nebistvenega škodovanja drugim okoljskim ciljem, na primer čistosti zraka. Lokalne skupnosti imajo tako možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru onesnaženosti zraka s trdimi delci in drugimi strupenimi onesnažili, ki vplivajo na zdravje ljudi. Odločitev, kdaj je posamezno naselje opredeljeno kot strjeno, je v rokah občine. Zato bi lahko prihajalo do prevelikih razkorakov med občinami, odločitve o energetski oskrbi z biomaso pa bi bile prepuščene »veljakom« v posameznih občinah. Država bo sicer še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo.
Prepoved uporabe lesne biomase bi mnogim povzročila bistveno večje stroške ogrevanja. Prodaja lesa kot energenta pomeni za kmetije pomemben vir prihodkov. Posledica bi bila lahko energetska revščina, saj si mnogi ne bi mogli privoščiti drugačnega ogrevanja. Pri tem je pomembna raba sodobnih in učinkovitih tehnologij, med katere spadajo sistemi za skupinsko ogrevanje naselij ter sistemi za soproizvodnjo elektrike in toplote (kogeneracija). Rok Suhodolnik, direktor podjetja Biomasa, meni, da virov ogrevanja na podeželju ni potrebno spreminjati, temveč zgolj posodobiti, saj imajo sodobni kotli na polena in sekance zelo nizke emisije prašnih delcev. Suhodolnik navaja, da je nujno ozaveščanje o pravilni pripravi lesnih goriv in smotrnosti zamenjave zastarelih kurilnih naprav z novimi, saj poleg zmanjšane porabe goriva in enostavnosti uporabe zmanjšujemo negativne vplive na okolje.
V Združenju za lesno biomaso Slovenije navajajo, da je v predlogu Energetskega zakona zapisan vrstni red prednostne rabe energije ekonomsko, okoljsko in finančno nesprejemljiv oziroma celo dolgoročno škodljiv za razvoj družbe. Takšen prednostni red rabe energije velja tudi za sisteme daljinskega ogrevanja in področje, kjer dobavitelji izvajajo gospodarsko javno službo. Po podatkih Agencije za energijo je bilo leta 2021 v Sloveniji 67 energetsko učinkovitih distribucijskih sistemov toplote (po 50. členu, ZURE), od tega večina na lesno biomaso. Ker predlog zakona predvideva obvezno vzpostavitev energetskih skupnosti, je pomembno poudariti, da podobne energetske skupnosti v tujini slonijo predvsem na lesni biomasi, ki jo dopolnjujejo drugi obnovljivi viri energije. Predlog Energetskega zakona po mnenju Združenja, lesno maso potiska na obrobje obnovljivih plinov.
Subvencije za zamenjavo starih peči
Med vladnimi gradivi je Predlog za spremembo vrednosti projekta zamenjave starih kurilnih naprav z novimi – Načrt razvojnih programov 2024 – 2027, kjer je predlagano povečanje vrednosti projekta s sedanjih 115,35 milijona evrov na 194,8 milijona evrov. Projekt naj bi bil financiran iz sklada za podnebne spremembe. Cilj spodbud za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso in s toplotnimi črpalkami je povečati delež obnovljivih virov energije pri ogrevanju stavb in izboljšati energetsko učinkovitost, posredni cilj pa je izboljševanje kakovosti zraka. Za projekt zamenjave starih kurilnih naprav z novimi bo vlada v letih 2024 do 2026 namenila skoraj 79,5 milijona evrov. S tem bodo sofinancirali nakup približno 4.800 kurilnih naprav za leseno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk. Ekosklad – slovenski javni okoljski sklad dodeljuje subvencije za menjavo obstoječih kurilnih naprav z novimi.
Razogličenje sistema daljinskega ogrevanja
V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) so sistemi daljinskega ogrevanja obravnavani kot pomemben gradnik prihodnjega energetskega sistema. V gosto naseljenih območjih imajo sistemi DO dokazano ključno vlogo pri razogljičenju sektorja ogrevanja in hlajenja. Sodobni sistemi daljinskega ogrevanja predstavljajo hrbtenico prehoda lokalnih skupnosti v nizkoogljično ogrevanje s ciljem čim večjega izkoristka lokalnega obnovljivega vira. Vendar pa centralizacija ogrevanja ne jamči cenovno konkurenčne in zanesljive dobave energije. Moderni sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso porabnikom nudi konkurenčen in cenovno stabilen vir ogrevanja brez vlaganja v samo investicijo.
S ciljem povečanja lesne biomase v končni strukturi virov bodo v Energetiki Ljubljana del obstoječe premogovne tehnologije v toplarni zamenjali s kotli na biomaso. Samooskrbo z energenti pa nameravajo povečati tudi z izgradnjo energetskega objekta, v katerem bodo toploto in elektriko proizvajali iz domačega goriva iz komunalnih odpadkov. Gre za projekt tako imenovane sežigalnice.
Biomasa – brezogljični vir, ki onesnažuje
Glavna prednost lesnih goriv je, da so domači obnovljivi vir energije, ki ga imamo v Sloveniji dovolj. Posekana količina lesa je bistveno manjša, kot je predvideno v gozdnogospodarskih načrtih, za ogrevanje pa porabimo slabo tretjino poseka. Potrebna bodo prizadevanja tako države kot proizvajalcev lesnih goriv, da povečamo rabo biomase za energetske namene in posledično samooskrbnost. A ob tem velja izpostaviti, da je ogrevanje z lesno biomaso glavni vir onesnaženosti zraka s prašnimi delci (PM₁₀) v kurilni sezoni, ki pri nas običajno traja od oktobra do marca, torej pol leta. V dnevih, ko so mejne vrednosti presežene, se prispevek kurjenja lesa k onesnaženosti zraka v povprečju zviša s 30 na 50 odstotkov. Ogrevanje z lesno biomaso je z vidika kakovosti zraka problematično, ker so lahko izpusti iz malih kurilnih naprav v vsakdanji uporabi precej večji od tistih, ki jih v nadzorovanih pogojih izmerijo strokovnjaki v laboratoriju in ki jih proizvajalci lesnih goriv izpostavljajo med prednostmi svojih naprav.
Problematika onesnaževanja zraka v kurilnih napravah na biomaso je v tem, da so precej večji vir emisij trdnih delcev kot drugi načini ogrevanja.
Onesnaženost zraka pa je največja predvsem v strnjenih naseljih in mestnih središčih. »Sporno« določilo v 22. členu predloga novega Energetskega zakona EZ-2 tako določa, da se v novih eno in dvostanovanjskih objektih ne sme projektirati ogrevanja na zemeljski ali utekočinjen plin, pa tudi ne na lesno biomaso ali tekoča goriva. Prepoved velja za novogradnje v strjenih naseljih ter za primarni vir ogrevanja. Dopustne vrednosti za onesnaževanje zraka so pri kotlovnicah na biomaso neprimerno večje kot pri kotlovnicah na plin. Pri kotlovnicah na zemeljski plin prahu ni treba niti meriti, ker pri kurjenju plina prah oziroma PM₁₀ delci praktično ne nastajajo. Uporaba lesne biomase v energetske namene je okoljsko sprejemljiva ob doslednem upoštevanju priporočil. Za dosego okoljskih in podnebnih ciljev do leta 2030 oziroma do leta 2050 je nujno potrebno sprejeti odločitve o učinkovitem upravljanju biomase v Evropi in ob tem zagotoviti, da večja uporaba biomase ne bi vodila v netrajnostne prakse v EU in v tujini, temveč bi spodbujala krožno uporabo le-te.
