![Odpadna embalaža v EU glede na embalažni material. 84 milijonov ton v 2021. Vir: Eurostat [env_waspac]](https://www.zelenaslovenija.si/wp-content/uploads/2024/02/Odpadna-embalaza-v-EU.jpg)
Nova pravila za odpadno embalažo
Ni več novica, da se je evropski parlament odločil za podporo novim evropskim pravilom za zmanjševanje, ponovno uporabo in recikliranje embalaže. Tudi ni nič novega, da Bruselj želi z nekaterimi prepovedmi omejiti uporabo zelo lahkih plastičnih vrečk in nekaterih plastičnih embalaž za enkratno uporabo. Seveda zato, da bi do leta 2030 za 10 % zmanjšali porabo plastične embalaže. Z novo evropsko uredbo se naj bi nadaljevala zakonodajna usmeritev EK, da se zmanjša uporaba plastike in hkrati celotna količina odpadne embalaže, ki ji zakonodajne omejitve ne preprečujejo rasti.
Kajti odpadne embalaže je vse več, trend bo očitno težko preobrniti. Embalažo potrebujejo proizvajalci, prevozniki, trgovine, restavracije, gospodinjstva. Brez nje ne more potrošnik. Nekateri materiali za embalažo, ki v stroki in pri okoljskih aktivistih niso popularni, najbolj plastika, se ne uporabljajo manj, pač pa več, zelo več.
V letu 2021 je vsak državljan EU porabil 189 kg odpadne embalaže. V zadnjih desetih letih se je povečala za 20 %. Med evropskimi državami pri količini odpadne embalaže na prebivalca je na vrhu Irska (216 kg na osebo), na Hrvaškem le 74 kg, v Sloveniji pa 134 kg. Evropa si torej zabija gole v lastno mrežo, pa čeprav načrtno sprejema usmeritve in zakonodajne določbe za manj odpadne embalaže. V letu 2021 smo v EU ustvarili 84,3 milijona ton odpadne embalaže. Največ iz papirja in kartona (40,3 %), iz plastike (19 %), stekla (18,5 %), lesa (17,1 %) in kovin (4,9 %).
O tem, kaj se zgodi z odpadno embalažo, statistika obvešča, da se je okoli 64 % reciklira, okoli 80 % pa obnovi. Dvomov, koliko te številke zares držijo, ni malo. Tudi v Sloveniji ne. Je pa v Sloveniji zadnje leto nekaj dobrih praks, kako ponovno uporabiti embalažo.
Prav zato je letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov ponovno uporabo embalaže postavil v fokus stalne akcije, saj je to ena izmed glavnih alternativ prekomernemu potrošništvu. V Izoli so na primer pripravili zeleni dogodek s trajnostno medgeneracijsko modno revijo. Direktor izolske komunale Robi Flego je ob tem spomnil, da je lahko najučinkovitejši ukrep to, da zmanjšujemo nastanek odpadkov že na izvoru. Brez eko dizajna, uveljavitve koncepta LCA ter uvajanja modela krožnega gospodarstva, se bodo količine odpadne embalaže še naprej povečevale. Učinkovit model za ponovno uporabo tekstila, kot ga izvajajo v Komunali Izola, je zagotovo zgledna praksa. Mnogo več pozornosti kot doslej pa si zaslužijo tudi centri ponovne uporabe v Sloveniji.
S podporo evropskega parlamenta novim pravilom o ravnanju z odpadno embalaži se pot do zakonodajne odločitve še ni končala. Nova stopnja je razprava na Svetu EU. Med predlogi bo tudi prepoved uporabe nekaterih kemikalij v embalaži, kjer lahko pride do stikov z živili. Še en cilj pa je tudi velik izziv za Slovenijo – kako do leta 2023 zagotoviti, da se bo do leta 2029 ločeno zbralo 90 % materialov, ki jih vsebuje embalaža.
