Med prevzemom predsedovanja Barcelonski konvenciji je Slovenija uspela tudi z uresničitvijo pobude za medregionalno povezovanje spremljanja stanja velikega ekosistema Podonavja, Črnega morja in Sredozemlja z namenom zmanjšanja negativnih vplivov na to najbolj mednarodno povodje na svetu. Programi dela za posamezna območja so bili usklajeni že ob robu zasedanja Barcelonske konvencije v Portorožu, formalno pa je bilo sodelovanje potrjeno na zasedanju Komisije za varstvo reke Donave pretekli teden na Dunaju.
Soočamo se s trojno krizo – onesnaževanjem, podnebnimi spremembami in upadom biotske raznovrstnosti. In če v primeru nedavnega podnebnega zasedanja držav v Dubaju COP 28 (Conference of Parties – COP) govorimo o spopadanju držav s posledicami te krize na globalni ravni, se je »slovenska« Konferenca za Sredozemlje COP 23, ki se je v začetku decembra odvila v Portorožu, osredotočila na regionalni vidik. Torej v duhu »misli globalno – deluj regionalno«, pod sloganom zasedanja COP 23 »Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem«.
Na zasedanju so pogodbenice (21 sredozemskih držav in Evropska unija) sprejele portoroško ministrsko deklaracijo, s katero so se ministri zavezali k učinkovitejšemu izvajanju globalnih in regionalnih sporazumov. Države so med drugim soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega raziskovalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Turčiji, Slovenija pa je uspela tudi s prebojem pobude za sprejem skupnega programa dela z namenom ohranitve morskih ekosistemov v treh povezanih makroregijah: Podonavje, Črno morje in Sredozemlje.
Vir: MNVP
