Material, kontekst, družba
| Avtorica: Maša Ogrin |
Sodobni čas, z vsemi podnebnimi obremenitvami, naravnimi nesrečami, družbenimi in ekonomskimi pritiski, kliče po izboljšavi pristopov k grajenemu okolju. S ciljem izoblikovanja arhitekturnih smernic za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta, sva avtorici projekta pripravili izbor arhitektur, ki se usmerjajo k bolj trajnostnemu načinu gradnje, z naslonitvijo na po najinem mnenju ključne, osnovne »stebre« arhitekture produkcije, ki so material, kontekst in družba.
Premišljene arhitekture po celotni Evropi se usmerjajo k prehodu na bolj trajnosten način gradnje, k čimer težijo preko izpolnjevanja več parametrov. Eden od parametrov je odgovornost do okolja in virov, kar pomeni, da imajo uporabljeni materiali dokazan izvor v lokalnih okoljih. To zmanjšuje delež izpusta ogljika v okolje, ki nastaja zaradi dolgih prevozov, hkrati pa je uporabljeni material vzet iz okolja v skladu s standardi v državi v kateri se gradi. Na ta način je pridobljen pravično in ni prinešen iz okolja, z bolj ohlapno regulativo, ki jo preprodajalci materialov izkoristijo za svoje dobičke.
Zanimiva sta primera izobraževalnih institucij, vrtcev, kjer so se odločili za gradnjo iz sledljivih naravnih virov. Vrtec La Jette v Issenheimu v Franciji, avtorsko delo biroja Dratler Duthoit, oblikuje nov vmesni prostor med staro klasicistično stavbo in dvoriščem iz lesenih masivnih stebrov. Vidne razpoke v masivnem lesu mladež opominjajo na trajanje in spreminjanje okolice ter dajejo vrednost nepravilnostim in posebnostim. Drugi projekt je vrtec pri Hamburgu, biroja Kraus Schonberg arhitekti, ki je prav tako izdelan iz CLT konstrukcijskih elementov obdelanih v lokalni žagi. Otroke z bližnjim gozdom povezuje preko velikih steklenih okenskih površin, ki so spuščene na nivo otroškega pogleda.
Odgovorna uporaba materiala pomeni tudi, da za gradnjo uporabljamo že obstoječe grajeno tkivo, skušajo manj rušiti in za umestitev programov uporabljamo že obstoječe, obnovljene prostorske lupine, ki so arhitekturno obdelane do primernosti za uporabo. Na ta način se energetski in ogljični odtis v okolju zmanjšuje, saj stavbe ohranijo energijo, ki je že bila vložena v delo in vire, ki so še uporabni in se reciklirajo. Strokovno ime za takšne posege je prilagojena ponovna raba. Primer enega od takih projektov je na primer Ljudska šola pri festivalu Roskilde na Danskem, kjer je arhitekturni biro MVRDV, v sodelovanju z arhitekturnim kolektivom COBE, zasnoval srednjo šolo v nekdanji betonarni. Šola ni posebna le z vidika arhitekture, kjer barvni kubusi, ki se zajedajo v obstoječo betonsko tovarniško osnovo omogočajo prostore za delovanje srednje šole. Posebna je tudi z vidika programa, saj učenci v tej stavbi skupaj z učitelji tudi bivajo in na ta način prenašajo tudi svoje znanje in kulturo do bivanja na svoje dijake.
Tretji pristop k odgovorni uporabi materialov bi bil uporaba naravnih ali odpadnih materialov oziroma materialov na biološki osnovi. BC Architects, Atelier Luma in Assebmle, so zasnovali projekt LOT 8. Nekdanjo železniško elektro delavnico so spremenili v laboratorij, v katerem razvijajo gradbene materiale, ki so reproducirani iz npr. odpadnih materialov pri pridelavi žit in olja, odpadkov iz kamnolomov. Odpadke lokalne skupnosti in lokalnih industrij uporabljajo kot vir za izdelavo novih izdelkov. Stebla sončnic so npr. predelana v predelne stene z dobrimi akustičnimi lastnostmi, obenem pa vse eksperimente odpirajo za zainteresirano javnost v obliki eksperimentalnega laboratorija. V tem kontekstu je zanimiv tudi projekt TECLA, arhitekturnega biroja Mario Cucinella Architects in WASP. Gre za prototip stanovanja v 3D tiskani kupoli iz gline, ki morda predstavlja način gradnje v prihodnosti, ko bodo celoten proces gradnje za nas opravljali stroji in ko bomo za gradnjo uporabljali prvenstveno bolj dostopne vire, ki se po uporabi enostavno razgradijo.
Vsaka gradnja mora spoštovati okoljski kontekst, v katerega se vpenja. Danes kontekst ne pomeni zgolj vključevanje v obstoječo arhitekturno krajino z vizualnimi gabariti, zaradi pretiranega izpusta ogljikovega dioksida, ki ga povzroča prav gradbeni sektor, moramo naslavljati tudi količino emisij ogljika, ki jih gradnja objekta, končni obstoj in uporaba objekta prispevajo. V nekaterih evropskih državah, npr. Nemčiji in Veliki Britaniji je to že dobro rešeno s certificiranji, ki jih morajo stavbe pridobiti glede na emisije med gradnjo in uporabo. Primer take gradnje je skupnostni center Sands End biroja MAE architects v Londonu, ki je izdelan iz križno lepljene konstrukcije iz lesa pridobljenega iz odgovornih virov. Opečna obloga pa je bila izdelana z reciklažo več kot 28 ton odpadnega gradbenega materiala.
Pomembne teme, ki jih arhitekturne prakse prihodnosti morajo upoštevati, so tudi staranje prebivalstva, medgeneracijska povezanost in mentalno zdravje. S teh vidikov je zanimiv podeželski projekt Balancen na Danskem, kjer že leta na državnih nivojih raziskujejo možne ureditve za prijetnejše bivanje starejših. Stanovanjska skupnost povezuje ljudi v zrelih letih. Bodoči stanovalci so skupaj s projektanti zasnovali naselje hiš iz naravnih in odpadnih materialov, lesa in jeklenih plošč, pomemben doprinos pa pomenijo skupni zunanji prostori soseske v katerih se prebivalci srečujejo in vrtnarijo. S skupnostnega vidika je prebojen tudi projekt Sobivalne skupnosti De Warren, kjer so prebivalci, povezani v zadrugo, skupaj s projektanti oblikovali stavbo, v kateri so se na račun velikih svetlih skupnih prostorov odpovedali luksuzu privatnih dnevnih sob. Tudi ta stavba je lesena, toploto črpa skozi pilote v zemlji, na strehi ima fotovoltaične celice, modularne tlorise pa je mogoče za drugačno rabo v prihodnosti preoblikovati.
Vsi omenjeni arhitekturni projekti in tudi še vsi ostali prikazani na razstavi in v spletni publikaciji imajo torej skupna vsaj dva, če že ne vse tri parametre: material in njegovo odgovorno uporabo, kontekst, spoštovanje okolja v katerega so postavljeni, in družbo, postavljanje uporabnika in njegovega počutja na prvo mesto. S temi kriteriji izpolnjujejo zahteve prihodnosti po odgovornem ravnanju z viri, ki so nam še na voljo, in z odgovornim odnosom do družbe, ki ji je prostor namenjen. Na ta način navdihujejo naša ravnanja s prostorom in budijo premisleke o tem v kakšni prihodnosti želimo bivati. Dokler sveta ne zasičimo s cenenimi gradbenimi proizvodi, ki obljubljajo le kratkoročne in le na videz ugodne tehnične rešitve, dolgoročno pa obremenjujejo okolje, imamo še čas, da prevrednotimo vrednote, preusmerimo ravnanja ter se odločamo za način gradnje, ki bo koristen tudi prihodnjim generacijam.
—-
Razstava Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture je gostovala v Galerija Dessa, 11. 9.–11. 10. 2023, avtorici projekta: arhitektki Ajda Bračič in Maša Ogrin, produkcija: Kajža, Materially Based, koprodukcija: Galerija Dessa in je del projekta, ki vključuje še prostorski delavnici s tujima mentorjema ter ogled podpornih institucij v Sloveniji (ZAG – Zavod za gradbeništvo Slovenije in ustvarjalni laboratorij Krater).
