REC 2023 – konferenca reciklažne industrije
Slovenska reciklažna industrija pričakuje učinkovite rešitve v novi zakonodaji, ki jo pripravljata EU in Slovenija. O tem, kaj čaka podjetja, so na 10. konferenci z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo govorili mag: Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, Matej Kovačič in mag. Nataša Vodopivec, vodja sektorja za ravnanje z odpadki. Med aktualne teme so uvrstili še uredbo o gradbenih odpadkih, integralno gradbeno dovoljenje, novodobne gradbene odpadke – litijske baterije in podporo bank pri zeleni transformaciji podjetij. Za razpravo na okrogli mizi so izbrali aktualen izziv: Kako razumeti in izpeljati zeleni prehod v gospodarstvu. O novih geostrateških okoliščinah je zbranim na konferenci govoril Matevž Frangež z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Objavljamo poudarke nekaterih predstavitev na REC 2023, ki si je za osrednjo temo izbrala Ravnanje z odpadki v luči bodočih zakonodajnih sprememb v Sloveniji in EU. V uvodnem govoru je Jure Fišer, predsednik sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS, sekcija je organizator tradicionalne, letos že desete konference, analiziral položaj panoge. Konferenca je potekala v kongresni dvorani Eko hotela v Bohinju.
Panoga je poslovala izjemno, pri odpadkih odgovornost vseh deležnikov
Konferenca REC 2023 letos praznuje 10. obletnico obstoja. Pred več kot 10-imi leti smo namreč obudili Sekcijo zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, ki spada pod GZS – Združenje kovinskih materialov in nekovin. Želeli smo izboljšati poslovno okolje za delovanje članov sekcije na področju zbiranja in predelave odpadkov. Skupni cilj je bil, da bo zagotovljena rast dejavnosti in varovanje okolja s povečano stopnjo predelave odpadkov v surovine! Pri tem smo tvorno sodelovali z vsemi deležniki, predvsem pa smo dajali pobude na predloge okoljske zakonodaje. Sicer velikokrat neuspešno, a vendarle nam je v vseh teh letih uspelo doseči veliko pomembnih zakonodajnih in drugih sprememb za lažje delo članov Sekcije, tako da lahko ob okroglem jubileju zlahka povzamemo znani Galilejev izrek: “Eppur si muove” – in vendar se premika …!!
Člani Sekcije so v letu 2022 v poslovanju prvič prebili magično mejo 1 milijarde EUR skupnih prihodkov. V zadnjih šestih letih je celotna branža poslovala izjemno, z nadpovprečnimi donosi. A istočasno ob vseh zakonodajnih spremembah čakajo člane veliki investicijski zalogaji z vidika skladnosti poslovanja, zahtevnimi izzivi krožnega gospodarstva in zelenega prehoda, zato je še kako potreben dialog med vsemi deležniki. Zavedati se je potrebno, da je v slovenski družbi potrebno vzpostaviti kulturo, za katero je značilen aktiven in konstruktiven dialog med zainteresiranimi stranmi. To je lahko osnova za sprejemanje političnih odločitev, takšnih, ki so kasneje skozi akcijske načrte tudi izvedljive, so spodbuda podjetjem, da investirajo v krožno gospodarstvo in zeleni prehod. Omogočajo tudi nove zaposlitve mladih ljudi, zniževanje administrativnih ovir in hitre postopke pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, a ne na račun varovanja okolja. To je tudi pot za zakonodajne spremembe, ki bodo vodile do novih poslovnih priložnosti, da skupaj dosežemo ekonomske in trajnostne cilje. EU si je zadala ambiciozne cilje na področju odpadkov, kritičnih surovin, podnebja in energije. Odgovornost je naša in skupna, da jih bomo dosegli.
Na jubilejni 10. konferenci REC 2023 smo govorili o najpomembnejših zakonodajnih izzivih in priložnostih, ki jo za branžo, ko gre za ravnanje z odpadki, prinaša nova slovenska in evropska zakonodaja. Za isto mizo so se srečali politični odločevalci, gospodarstveniki in predstavniki nevladnih organizacij, kjer smo iskali najboljše rešitve v zelenem prehodu, ne na račun gospodarstva, ne na račun okolja, ampak za zeleno prihodnost Slovenije. Za več zelenih investicij in delovnih mest, za več čistega okolja, za več pobranih davkov!
Slovenija mora najti priložnost v razvoju zelenih tehnologij
Korenito smo vstopili v obdobje največjih gospodarskih sprememb v človeški zgodovini. Medsebojno povezani učinki podnebnih, tehnoloških, okoljskih, varnostnih, socialnih, kulturnih in geostrateških sprememb radikalno redefinirajo pogoje, v katerih delujeta slovensko in evropsko gospodarstvo.
Iz krize v krizo se hitro spreminja evropski industrijski model. Očitno je, da se namreč spreminjajo zakonitosti vseh njegovih ključnih inputov, saj ne moremo več računati na poceni energijo, poceni naravne vire in surovine, poceni delovno silo ali poceni denar. Če je bilo evropsko gospodarstvo pred petnajstimi leti največje na svetu, nas je ameriško gospodarstvo prehitelo kmalu po začetku svetovne in gospodarske krize ter je danes 30 % večje od evropskega. Vmes nas je prehitela še Kitajska. Povsem jasno je, da Evropa stežka lovi ritem, kaj šele, da bi ga nadoknadila.
Pri tem je jasno, da se želi EU osvoboditi strateških odvisnosti, ki jo v globalnem kontekstu postavljajo v izrazito podrejen in ranljiv položaj. Zato je EU v zadnjem obdobju razvila več zakonodajnih iniciativ, da pospeši razvoj in proizvodnjo zelenih tehnologij, potrebnih za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv iz drugih delov sveta, in hkrati od surovin in materialov, brez katerih ne more ne razviti in ne proizvajati zelenih tehnologij. 90 % rezin za fotovoltaiko uvozimo iz Kitajske, ki nadoruje tudi 75 % svetovne proizvodnje litij-ionskih baterij, hkrati pa je na Kitajskem osredotočenih kar 90 % globalnih naložb v neto-ničelne tehnologije.
Na 10. reciklažni konferenci REC 2023 zato predstavljam dva zakonodajna akta, pri nastajanju katerih aktivno sodeluje tudi Slovenija. Akt o neto ničelnih tehnologijah je usmerjen v vzpostavitev evropskih razvojnih in produkcijskih kapacitet, da se oskrbimo s tehnologijami, potrebnimi za brezogljično proizvodnjo energije. EU je pripravila seznam teh tehnologij in razvija različne spodbude – od hitrejšega pridobivanja dovoljenj do finančnih mehanizmov. Do leta 2050 namreč EU predvideva 4-kratno povečanje uporabe obnovljivih virov energije, 6-kratno povečanje toplotnih črpalk ter kar 15-kratno povečanje proizvodnje električnih vozil do leta 2030. Svetovni trg neto ničelnih tehnologij se naj bi povečal za 3-krat do leta 2030 in dosegel 600 milijard evrov letne vrednosti. Pred EU in našim gospodarstvom je zato vprašanje, kako bomo redizajnirali naše industrije, da bomo z lastnimi viri sposobni zelenega prehoda. Do leta 2030 želi EU proizvesti 40 % svojih potreb, v ta namen pa je definirala nabor strateških neto ničelnih tehnologij – od tehnologij solarne fotovoltaike, vetrnih tehnologij, shranjevanja energije, toplotnih črpalk in geotermije, elektrolizatorjev in gorivnih celic, zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika. Slovenija si skupaj s podobno mislečimi državami prizadeva, da bi se na seznam strateških tehnologij uvrstile tudi jedrske tehnologije.
Še večje odvisnosti so pri preskrbi kritičnih surovin, vitalno potrebnih za razvoj in proizvodnjo zelenih tehnologij. 97 % evropske oskrbe z magnezijem in 91 % redkih zemelj prihaja iz Kitajske. Te odvisnosti se utegnejo še zaostriti, saj se napoveduje do leta 2050 90-kratno povečanje povpraševanja po litiju, 18-kratno po kobaltu in 6-kratno po redkih zemljah.
EU je tako definirala seznam kritičnih in strateških surovin -od litija, fosforja, skandija, galija, barita, magnezija, helija, bora, vanadija ter drugih, Slovenija pa si skupaj z drugimi državami uspešno prizadeva, da se na seznam uvrstijo tudi boksit oziroma aluminij.
Z zakonodajnim aktom EU definira ciljne referenčne zmogljivosti do leta 2030, ko želi vsaj 10 % porabe pridobiti znotraj EU, vzpostaviti zmogljivosti za predelavo 50 % porabe in zmogljivosti za recikliranje vsaj 20 % evropske porabe. Tudi v ta namen se načrtuje strateška podpora projektom pridobivanja, predelave in recikliranja strateških surovin tako znotraj EU kot v tretjih državah, povečanje raziskovanja, posebni programi financiranja in pridobivanja dovoljenj.
V te namene se bodo v prihodnjih letih usmerile tudi evropske naložbe, saj že poteka revizija večletnega finančnega okvira EU. Programi zelenih tehnologij in kritičnih surovin naj bi bili deležni prednostnega financiranja iz programov Obzorja, Invest EU in inovacijskega sklada z oblikovanjem Platforme strateških tehnologij za Evropo (STEP – Strategic Technologies for Europe Platform).
Vse to je odziv na predolgo prezrte ranljivosti, ki jih ima Evropska unija v razmerju do drugih delov sveta, medtem ko skuša pospešiti svoj zeleni prehod in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. A v ozadju je tudi priložnost, da skozi prerojeno industrijsko politiko prerodimo evropske industrije, jih naredimo bolj inovativne, odporne in globalno prodorne. To mora biti priložnost tudi za Slovenijo.
Slovenija seveda deli skupna evropska tveganja, a si mora hkrati zastaviti tudi svoje specifične cilje. 600-milijardni trg zelenih tehnologij je na dlani. Ob nujnem prestrukturiranju naših tradicionalnih industrij se moramo vprašati, kje so priložnosti za nas in naše gospodarstvo? Kaj želimo razvijati in kaj proizvajati? Kako zeleni prehod z novimi zelenimi izdelki in rešitvami, ki bodo plod slovenskega znanja, inovacij in dizajna, prepoznavni kot »Greenovated in Slovenia«, izkoristiti za preskok v dodani vrednosti?
Pripravlja se nova uredba o gradbenih odpadkih
Za izvajanje politik varstva okolja s področja odpadkov je Vlada, skladno z Zakonom o varstvu okolja, aprila 2022 sprejela »Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov« do leta 2030 oz. do leta 2035. Program vključuje splošne cilje na področju politike ravnanja z odpadki ter nekatere posebne cilje.
Iz kazalnikov za odpadke za nekoliko daljše obdobje od leta 2002 do 2021 je mogoče razbrati napredek glede ravnanja z odpadki v Sloveniji. Razvidno je, da količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca narašča, vendar pa se odstotek komunalnih odpadkov v skupnem obsegu odpadkov zmanjšuje. Skladno z zastavljenimi cilji se zmanjšuje tudi količina odloženih odpadkov na odlagališčih, tudi komunalnih odpadkov.
Pred nami pa so še izzivi v zvezi z nastalimi nevarnimi komunalnimi odpadki, kjer ni zanesljivega trenda zmanjševanja količin. Izziv predstavlja tudi nastala odpadna hrana.
V skladu z Zelenim dogovorom in Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo sledi EK novemu pristopu pri pripravi zakonodaje EU. Za akte novega pristopa je značilna velika kompleksnost zahtev, vsebine se raztezajo na več resorjev in bo nujno ustrezno usklajevanje in hkrati učinkovita razdelitev pristojnosti vpletenih resorjev. Izziv predstavlja tudi odnos do zahtev oz. ustrezno oblikovanje določb za izvajanje v pravnem redu RS.
Glede priprave nove zakonodaje: V internem usklajevanju relevantnih služb ministrstva je predlog nove uredbe o gradbenih odpadkih, ki bo nadomestila trenutno veljavno uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Prizadevamo si, da bi se javna obravnava predloga te uredbe začela še v jesenskem času. Prav tako je v pripravi nov predlog ZVO-3, ki ga želimo dati v javno obravnavo konec tega leta.
Z uredbo se naj bi zmanjšala količina odpadne embalaže
Matej Kovačič, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Evropska komisija je 30. 11. 2022 predstavila predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES.
Predlagana uredba posodablja zakonodajni okvir EU za embalažo in odpadno embalažo. Kot sestavni del evropskega zelenega dogovora in novega akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo bo prispevala k strategiji EU za rast v prizadevanjih za sodobno, z viri gospodarno, čisto in konkurenčno gospodarstvo, ki do leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Namen ukrepov je prispevati k uveljavljanju krožnega gospodarstva, k ohranjanju okolja in doseganju podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z uveljavitvijo ukrepov znatno zmanjšala količina odpadne embalaže, izboljšala ponovna uporaba embalaže in tudi recikliranje odpadne embalaže ter zmanjšala poraba energije, kar bi še dodatno spodbudilo prehod na krožno gospodarstvo.
Novosti predloga Uredbe EU o pošiljkah odpadkov
Mag. Nataša Vodopivec, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Evropska komisija je ob koncu leta 2021 objavila predlog nove Uredbe EU o pošiljkah odpadkov kot del svežnja zakonodaje, s katero želi pospešiti prehod v čisto, od rabe virov ločeno, krožno gospodarstvo. Glavni namen nove uredbe je poleg podpore čistemu in krožnemu gospodarstvu tudi povečanje ravni varstva okolja in javnega zdravja pred škodljivimi vplivi pošiljk odpadkov. Nove zahteve so osredotočene na tri ključne elemente, in sicer olajšanje pošiljk odpadkov znotraj EU za recikliranje in ponovno uporabo, strožje zahteve za izvoz odpadkov iz EU ter boj proti nezakoniti trgovini z odpadki. V okviru teh elementov so naslovljena postopkovna pravila za obravnavo priglasitev pošiljk in izdajanje soglasij, zlasti postopkovni roki, in sicer so roki za posamezne korake postopka določeni v uredbi. Določena je obvezna uporaba elektronskega sistema za izmenjavo dokumentov in informacij za pristojne organe držav članic, podana pa je tudi možnost uporabe istega elektronskega sistema za organe v tretjih državah. Načrtovan je centralni elektronski sistem pri Evropski komisiji ali uporaba nacionalnih sistemov v državah članicah, pri čemer bodo morale države članice zagotoviti kompatibilnost svojih sistemov s centralnim sistemom Komisije. Uporaba elektronskega sistema naj bi pripomogla k pospešitvi postopkov.
Glede samih pošiljk odpadkov so okrepljene prepovedi izvoza ali uvoza odpadkov v tretje države ali iz njih (z nekaterimi izjemami), pri čemer so nekoliko manj stroge zahteve predlagane za OECD države ali države podpisnice Baselske konvencije, strožje zahteve za preostale tretje države. Za okrepitev boja proti nezakoniti trgovini z odpadki je predlagana okrepljena vloga Komisije pri izvajanju inšpekcijskega nadzora, in sicer se v izvajanje nadzora vključuje Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Predlog nove uredbe je v zaključni fazi pogajanj na ravni EU. Sprejem dogovora je predviden še v letošnjem letu.
Integralno gradbeno dovoljenje je obveznost investitorja
Integralni postopek pomeni združitev odločitve o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah zakona, ki ureja graditev objektov in odločitve, da gradnja nima pomembnih vplivov na okolje, in sicer po določbah zakona, ki ureja varstvo okolja. Uveden je bil z Gradbenim zakonom, ki se je začel uporabljati 1.6.2018. V integralnem postopku se izda integralno gradbeno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).
Investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja poleg projektne dokumentacije (DGD) predloži tudi Poročilo o vplivih na okolje (PVO). Glavna prednost integralnega postopka je, da se izvede en sam »integriran« postopek, v katerega so le enkrat vključeni stranski udeleženci, zoper odločitev upravnega organa pa je možno eno pravno sredstvo.
MNVP k predloženi dokumentaciji v postopku sam pridobiva mnenja pristojnih mnenjedajalcev. Izvede se javna objava dokumentacije, v katerega se lahko vključi tudi zainteresirana javnost. Kot stranski udeleženci so v postopek lahko vključene tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu in civilne iniciative.
Ker je integralno gradbeno dovoljenje obveza investitorja, ta nima možnosti dvostopenjskega postopka, kjer bi se o morebitni vprašljivi tehnologiji najprej odločilo v postopku izdaje okoljevarstvenega postopka (najprej OVS in nato GD). Težave predstavljajo tudi longitudinalni objekti (daljnovodi, ceste, ipd.) zaradi nepridobljenih dokazil o pravici graditi.
Različne stopnje reciklaže za litijske baterije
Žiga Jelen, Rebeka Rudolf, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
Projekcije globalne porabe litija napovedujejo porast porabe na 1,79 milijon ton [1], do leta 2030. Pri čemer sta glavna povzročitelja porabe razvoj prevoznih sredstev na električni pogon in pametnih naprav. V teh aplikacijah imajo litijeve baterije izrazito prednost zaradi visoke specifične energije, majhnega učinka samopraznjenja, majhne velikosti in visoke delovne zmogljivosti. Žal pa imajo tovrstne baterije v večini aplikacij relativno kratko življenjsko dobo 1–3 let, kar je še posebej izrazito v manjših napravah, kot so pametni telefoni, ter električni skuterji in kolesa [2]. S pametnim nadzorom polnjenja in praznjenja velikih litijevih baterij, kot so v vozilih in hišnih baterijah, je mogoče njihovo življenjsko dobo podaljšati na 8–10 let ali več [2], [3]. Relativno kratka življenjska doba, ki je še posebej izrazita pri manjših baterijah, skupaj z reaktivnostjo komponent litijevih baterij predstavlja velik problem pri ravnanju z odpadki. Namreč tovrstne baterije vsebujejo številne vnetljive in zdravju škodljive spojine [4], [5]. Še posebej nevarne so »polne« baterije, pri katerih, odvisno od kemije katode, ob poškodbi zaščitnega ovoja pride do samovžiga.
Kljub temu, da večino litijevih baterij opisujemo z istim imenom, se v praksi koristi več vrst litijevih baterij, katere se primarno ločijo glede na sestavo materiala katode. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Najpogosteje se koristijo: LiCoO₂ (LCO), LiMnO₂ (LMO), LiNixCoyMnzO₂ (NCM), in LiFePO₄ (LFP) [6]. Poleg katodnega materiala litijeve baterije vsebujejo v povprečju 5–20 % kobalta, 5–10 % niklja, 5–7 % litija, 5–10 % bakra, aluminij, železo, grafit in elektrolit s povprečno ocenjeno vrednostjo kovin cca. 7.000 €/t [6].
Kombinacija rizika in različnih sestav baterij močno oteži postopke reciklaže. Kljub temu se je tega izziva lotilo več podjetij.
Podjetje Tesla v okviru svojih gigatovarn za baterije navaja 100 % reciklažo baterij. Vendar podrobnosti reciklaže in končnih produktov niso jasne [7], [8]. Pri tem sodelujejo s podjetjema Kinsbury Brothers (ZDA) in Umicore (Evropa) za recikliranje svojih odpadnih baterij [9]. Umicore za recikliranje uporablja lastno razvit postopek, ki je kombinacija hidrometalurgije in pirometalurgije; pri tem navajajo 95 % izkoristek pri reciklaži bakra, niklja in kobalta in 70 % izkoristek za litij iz različnih odpadnih baterij [10]. Poleg naštetih podjetij se je izziva recikliranja litijevih baterij lotilo več podjetij, ki so v različnih fazah implementacije postopkov: Redwood Materials (ZDA) [11], Retriev Technologies (ZDA) [12], G&P Batteries (UK), American Manganese Inc. (Kanada), SNAM (Francija) [13], [14], Li-Cycle (Globalno) [15], Fortum (Finska) [16] in GEM (Kitajska) [17]. Vsi koristijo lastno razvite postopke.
Tipični postopki za recikliranje litijevih baterij se pričnejo z mehansko obdelavo za razgradnjo baterije na manjše delce, primerne za nadaljnjo obdelavo s hidrometalurškimi in/ali pirometalurškimi procesi, kjer se odstranijo odvečne komponente in izločijo kovinski ostanki. Te se obdela z različnimi postopki, kot so raztapljanje, precipitacija, elektrokemični postopki, ionska izmenjava, ekstrakcija s topili, rekristalizacija in redukcija [18]–[21]. Ključno pri vseh teh postopkih je, da morajo končni reciklirani materiali izpolnjevati standarde kakovosti in čistosti, da so primerni za uporabo v novih baterijah ali drugih aplikacijah. Doseganje zahtevanih stopenj čistosti ob razumnih stroških in minimalnih okoljskih vplivih je ključna tehnična ovira recikliranja litijevih baterij.
Reference:
[1] DEEP, “El mercado de litio-Desarrollo reciente y proyecciones al 2030,” Com. Chil. del Cobre, pp. 1–44, 2021.
[2] C. R. Cherry, J. X. Weinert, and Y. Xinmiao, “Comparative environmental impacts of electric bikes in China,” Transp. Res. Part D Transp. Environ., vol. 14, no. 5, pp. 281–290, 2009, doi: 10.1016/j.trd.2008.11.003.
[3] T. Or, S. W. D. Gourley, K. Kaliyappan, A. Yu, and Z. Chen, “Recycling of mixed cathode lithium-ion batteries for electric vehicles: Current status and future outlook,” Carbon Energy, vol. 2, no. 1, pp. 6–43, 2020, doi: 10.1002/cey2.29.
[4] Y. Chen et al., “A review of lithium-ion battery safety concerns: The issues, strategies, and testing standards,” J. Energy Chem., vol. 59, pp. 83–99, 2021, doi: 10.1016/j.jechem.2020.10.017.
[5] K. Liu, Y. Liu, D. Lin, A. Pei, and Y. Cui, “Materials for lithium-ion battery safety,” Sci. Adv., vol. 4, no. 6, 2018, doi: 10.1126/sciadv.aas9820.
[6] X. Duan, W. Zhu, Z. Ruan, M. Xie, J. Chen, and X. Ren, “Recycling of Lithium Batteries—A Review,” Energies, vol. 15, no. 5, 2022, doi: 10.3390/en15051611.
[7] Tesla, “Battery Recycling.” https://www.tesla.com/support/sustainability-recycling
[8] A. Carleton, “When Tesla Says It Recycles 100% of Its Batteries, What Does That Mean?,” Vice. https://www.vice.com/en/article/xgxke4/when-tesla-says-it-recycles-100-of-its-batteries-what-does-that-mean
[9] K. Kelly, “Tesla’s Closed Loop Battery Recycling Program,” Tesla. https://www.tesla.cn/en/blog/teslas-closed-loop-battery-recycling-program
[10] Umicore, “Umicore Battery Recycling: Capturing profitable growth and enabling a circular and low-carbon battery value chain.” https://www.umicore.com/en/newsroom/umicore-battery-recycling/
[11] “Redwood materials.” https://www.redwoodmaterials.com/
[12] BuisnessWire, “Retriev Technologies Acquires Battery Solutions to Create Largest Comprehensive Battery Management Solution in North America.” https://www.businesswire.com/news/home/20220308006444/en/Retriev-Technologies-Acquires-Battery-Solutions-to-Create-Largest-Comprehensive-Battery-Management-Solution-in-North-America
[13] “SNAM.” https://www.snam.com/expertise/traitements/
[14] H2020, “SNAM.” https://h2020-crocodile.eu/2018/06/22/snam/
[15] “Li-Cycle.” https://li-cycle.com/
[16] Fortum, “Lithium-ion Battery Recycling Technology.” https://www.fortum.com/services/battery-recycling/lithium-ion-battery-recycling-technology
[17] “GEM Recycling Future.” https://en.gem.com.cn/
[18] O. Dolotko et al., “Universal and efficient extraction of lithium for lithium-ion battery recycling using mechanochemistry,” Commun. Chem., vol. 6, no. 1, 2023, doi: 10.1038/s42004-023-00844-2.
[19] F. Meng, J. McNeice, S. S. Zadeh, and A. Ghahreman, “Review of Lithium Production and Recovery from Minerals, Brines, and Lithium-Ion Batteries,” Miner. Process. Extr. Metall. Rev., vol. 42, no. 2, pp. 123–141, 2021, doi: 10.1080/08827508.2019.1668387.
[20] S. Doose, J. K. Mayer, P. Michalowski, and A. Kwade, “Challenges in ecofriendly battery recycling and closed material cycles: A perspective on future lithium battery generations,” Metals (Basel)., vol. 11, no. 2, pp. 1–17, 2021, doi: 10.3390/met11020291.
[21] Princeton University, “A better way to recycle lithium batteries is coming soon from this Princeton startup.” https://www.princeton.edu/news/2022/03/01/better-way-recycle-lithium-batteries-coming-soon-princeton- startup