Fakulteta za logistiko

| Avtor: Jože Volfand |


Fakulteta za logistiko v Celju se je nedavno odločila za nakup stavbe nekdanje Ekonomske šole. To je bila dolgoletna želja fakultete, ki si želi z lastnimi prostori zagotoviti večje možnosti za razvoj. Kajti povpraševanja po diplomantih logistike je vse več. Dr. Maja Fošner, dekanja Fakultete za logistiko mariborske univerze, pojasnjuje: »Podjetja, ne glede na to, ali so domača ali mednarodna, vse bolj prepoznavajo pomen učinkovite logistike in dobavne verige za svoje delovanje. Zanimanje podjetij za zaposlitev kvalificiranih logistov je zelo visoko. Pogosto sodelujemo s podjetji, ki se obrnejo na nas z željo po navezavi stika z našimi diplomanti, kar poudarja njihovo priznavanje kakovosti izobraževanja, ki ga nudimo na fakulteti. Še vedno me navdušuje podatek, da je zaposljivost naših diplomantov skoraj 99 %. Po javno dostopnih podatkih so plače v sektorju izjemne.« V študijske programe pa vključujejo trajnostne vsebine in izzive zelene logistike.


Mestni svet Mestne občine Celje je soglašal, da Fakulteti za logistiko proda stavbo nekdanje Ekonomske šole Celje. Zakaj ste se odločili za nakup, kaj pomeni nov objekt za razvoj fakultete?

Nakup stavbe nekdanje Ekonomske šole Celje je bil strateška odločitev, ki izvira iz dolgoletnih prizadevanj in želje po lastniških prostorih. Za Fakulteto za logistiko to predstavlja ključen korak za nadaljnjo rast in razvoj. Razvoj logistike in oskrbovalnih verig je v samem jedru naših aktivnosti in ta zaveza k prispevanju v svetovno zakladnico logističnega znanja nas je vodila k tej odločitvi. Novi objekt je več kot le zgradba. Je simbol naše odločenosti, vizije in prihodnosti, ki jo gradimo. To ni zgolj selitev ali razširitev. Je izjemen trenutek za razvoj slovenske logistike. Želimo namreč ustanoviti logistično središče, ki bo vodilno na področju inovacij in bo odgovarjalo na razvojne potrebe domačega in globalnega trga. Povezovalo bo teoretično znanje s praktičnimi aplikacijami, kreirajoč nove priložnosti za slovensko logistiko.

V gospodarstvu podjetja predvsem v optimizaciji logističnih procesov iščejo prihranke in želijo s sledljivostjo izdelkov doseči učinkovito upravljanje dobavnih verig. Povpraševanje po strokovnjakih v logistiki raste, ali se to pozna tudi v vpisu na fakulteto? Kako je v novem šolskem letu?

Strinjam se, da je povpraševanje po strokovnjakih področja logistike izjemno. Podjetja vse bolj prepoznavajo pomen učinkovitega upravljanja oskrbovalnih verig, kar neposredno vpliva na njihovo konkurenčnost in uspešnost na trgu. S tem se seveda povečuje povpraševanje po visoko izobraženih strokovnjakih na področju logistike, ki imajo znanje in veščine za obvladovanje teh izzivov.

Kot odziv na to rastoče povpraševanje po strokovnjakih opažamo tudi povečan interes študentov za študij logistike na naši fakulteti.

Tudi letos?

Število vpisov v novo šolsko leto je v skladu s tem trendom in beležimo zadovoljivo število novincev, ki so prepoznali pomen in priložnosti, ki jih logistika kot panoga ponuja. Prav tako je treba poudariti, da se trudimo nenehno prilagajati in posodabljati naše programe. Tako bi študentom zagotovili najbolj relevantno znanje in veščine, ki jih potrebujejo za uspešno karierno pot v tej dinamični disciplini. S ponosom lahko povem, da smo mednarodno prepoznani. To dokazujeta tudi naši prestižni mednarodni akreditaciji, ECBE in ACBSP, pa tudi certifikacija s strani Evropskega logističnega združenja. To ne potrjuje le kakovosti našega izobraževanja, temveč tudi krepi našo globalno pozicijo in privlačnost za tuje študente, ki jih vsako leto privabljamo v vedno večjem številu.

Ali glede na visok odstotek zaposljivosti vaših diplomantov lahko govorimo, da je logist že poklic sedanjosti, ne pa poklic prihodnosti. Kakšen je interes podjetij za zaposlitev logistov? Kako so logisti plačani in kakšen je interes diplomantov, da so s fakulteto povezani, potem ko se zaposlijo?

V luči trenutnega povpraševanja po strokovnjakih na tem področju in vlogi, ki jo logistika igra v sodobnem gospodarstvu, lahko trdimo, da je že zdaj izjemno aktualna in iskana panoga. Podjetja, ne glede na to, ali so domača ali mednarodna, vse bolj prepoznavajo pomen učinkovite logistike in dobavne verige za svoje delovanje. Zanimanje podjetij za zaposlitev kvalificiranih logistov je zelo visoko. Pogosto sodelujemo s podjetji, ki se obrnejo na nas z željo po navezavi stika z našimi diplomanti, kar poudarja njihovo priznavanje kakovosti izobraževanja, ki ga nudimo na fakulteti. Še vedno me navdušuje podatek, da je zaposljivost naših diplomantov skoraj 99 %. Po javno dostopnih podatkih so plače v sektorju izjemne. Logisti so pogosto nagrajeni za svoje specifične kompetence in sposobnost reševanja kompleksnih problemov v dinamičnem okolju.

Z diplomanti ste povezani?

Seveda. Z diplomanti smo skozi leta vzpostavili simbiotski odnos. Ta povezanost in sodelovanje sta ključna za zagotavljanje, da ostajamo v ospredju logistične izobraževalne in raziskovalne scene.

Na fakulteti omogočate tudi magistrski in doktorski študij, kakšno je zanimanje zanj med študentkami, študenti? So v podjetjih vrata odprta za kadre s to stopnjo izobrazbe?

Lani smo začeli izvajanje popolnoma prenovljenega magistrskega študijskega programa. Ta znanja, ki jih do zdaj nismo podajali, so tudi znanja, ki še pred nekaj leti niti obstajala niso. In ta znanja so danes, nekaj let kasneje, nujna za obvladovanje mednarodnih oskrbovalnih omrežij. Zaznavamo vse večji interes po vpisu na podiplomski študij, kar nas izjemno veseli. Prav tako imamo odlično zasnovan doktorski študijski program, kje lahko študenti izrazijo svojo raziskovalno žilico, odkrivajo izzive na področju logistike in doprinašajo novosti na tem področju.

Za kakšne karierne stopnice se odločajo doktorandi?

Večina doktorandov se nato vključi predvsem v akademsko sfero, saj na ta način lahko prenašajo znanstvena dognanja naslednikom. Vsekakor lahko po končanem študiju prispevajo k podjetjem ogromno novosti in svežih idej za izboljšanje logističnih procesov v podjetjih. Zato zaznavamo, da imajo podjetja odprta vrata za diplomante podiplomskega študija.

Brez kakovostne mreže poslovnih partnerstev, predvsem s podjetji in strokovnimi inštitucijami, fakulteta ne more izvajati študijskih programov. Katere dobre prakse in projekte bi izpostavili? Kje še vidite možnosti za razvoj poslovnih partnerstev?

Seveda, brez povezovanja fakulteta ne more izvajati ne izobraževalne in ne raziskovalne dejavnosti. Mrežo partnerskih institucij tako širimo v tujini in tudi doma. Projekte, ki jih v okviru tega lahko izpostavimo, lahko določimo kot tiste, ki so za fakulteto strateškega pomena, ker jo postavljajo visoko na raziskovalnem in razvojnem parketu. Med te projekte štejemo raziskovalne projekte pod okriljem Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in partnerstva, ki so se na podlagi teh projektov stkala. Na primer podjetji ETRA d. o. o. in Štore Steel d. o. o. ter Javna agencija RS za varnost prometa. Že dobro leto smo tudi ena od izvajalk operacije znotraj Mehanizma za okrevanje in odpornost, v okviru katerega se razvijajo kompetence na področju trajnosti, digitalizacije in logistike. Še več, NOO projekt, ki teče pod tem mehanizmom, je zelo obsežna operacija, ki vključuje tudi mrežo podjetij, raziskovalnih institucij in ostalih stakeholderjev.

V sodobni logistiki je najbolj izrazit trend zelena logistika. Nekatere fakultete se že odločajo za obogatitev študijskih programov in vanj vnašajo več vsebin krožnega gospodarstva, zelenega prehoda, zmanjšanje vpliva na okolje, kjer je promet izpostavljen, in podobno. Kako je pri vas?

V celoti se zavedamo pomena zelene logistike in njenega vpliva na sodobno gospodarstvo ter okolje. Zato smo tudi pristopili k prilagajanju in obogatitvi naših študijskih programov v smeri trajnostnega razvoja. V naših programih smo integrirali več vsebin. Nanašajo se na krožno gospodarstvo, zeleni prehod in prizadevanja za zmanjšanje vpliva na okolje. Posebno pozornost posvečamo vplivom prometa na okolje, saj je to področje eno izmed ključnih v sodobni logistiki. Naši študentje se učijo o najnovejših praksah, tehnologijah in strategijah, ki podjetjem pomagajo ne le zmanjšati njihov okoljski odtis, ampak tudi optimizirati njihove operacije in povečati konkurenčnost na trgu.

Torej povezujete teorijo in prakso?

Poleg teoretičnega znanja smo na fakulteti ponosni na naše laboratorije, v katerih študenti pridobivajo praktične izkušnje, znanja in kompetence. Dva izmed njih se fokusno ukvarjata z zelenimi tehnologijami, kar študentom omogoča globlje razumevanje in pridobivanje specifičnih znanj na tem področju.

Specifična znanja, pravite. Katera znanja najbolj potrebuje logist?

Logistika je kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarni pristop.

Da bi bil sodobni logist uspešen, mora obvladati več ključnih znanj. Prvo in najpomembnejše je globoko razumevanje osnov logistike, ki vključuje koncepte oskrbovalnih verig, distribucijo, upravljanje z zalogami in transport. Analitične sposobnosti so ključne, saj je zmožnost analiziranja podatkov in razumevanje trendov bistvena za optimizacijo in učinkovitost v oskrbovalni verigi. Tehnološko znanje je prav tako neizogibno, saj so informacijski sistemi in tehnologije v srcu sodobne logistike. Komunikacija je osrednjega pomena, saj je jasna in učinkovita komunikacija ključna za preprečevanje napak in za zagotavljanje, da vsi deli verige delujejo usklajeno. Poleg tega morajo logisti biti dobro seznanjeni z zakonodajo in predpisi ter biti sposobni hitrega reševanja problemov. V zadnjem času pa smo na naši fakulteti dali velik poudarek trajnosti in zeleni logistiki, saj je to področje, ki postaja vse bolj ključno v industriji.

Tehnološki razvoj odločilno vpliva na logistiko, posebej z avtomatizacijo in robotizacijo, saj nekateri napovedujejo, da bo umetna inteligenca prav v tej dejavnosti procese povsem spremenila. A tudi avtonomno vodenje v prometu je na pohodu. Kaj menite?

Tehnološki razvoj resnično prinaša revolucionarne spremembe v logistični industriji. Avtomatizacija in robotizacija omogočata večjo učinkovitost, hitrost in natančnost v skladiščnih operacijah, kar pripomore k zmanjšanju človeških napak in posledično zmanjšanju stroškov. Umetna inteligenca ni zgolj trend, ampak orodje, ki ima potencial za preoblikovanje celotne industrije. Z uporabo UI za napovedovanje trendov, optimizacijo dobavnih verig in avtomatizacijo procesov lahko podjetja dosegajo večjo konkurenčnost, hitrejše odzive na spremembe trga in boljše zadovoljstvo strank.

Velik izziv je avtonomnost v prometu.

Kar zadeva avtonomno vodenje v prometu, to nedvomno predstavlja prihodnost transporta. Avtonomna vozila imajo potencial za nižanje stroškov transporta, zmanjšujejo število prometnih nesreč in pripomorejo k bolj trajnostnim transportnim rešitvam. Seveda pa prinašajo tudi izzive v smislu regulativ, varnosti in sprejemljivosti s strani javnosti. Na naši fakulteti si prizadevamo študentom ponuditi najnovejša znanja s tega področja in jih pripraviti na svet, kjer bodo tehnologija, inovacije in trajnostna naravnanost ključni dejavniki uspeha.

Kje je slovenska logistika glede na sodobne trende?

Zahvaljujoč svoji strateški geografski lokaciji ima Slovenija močan logistični potencial. Kar zadeva tehnološki razvoj, smo priča naraščajoči digitalizaciji in avtomatizaciji v slovenski logistiki. Mnoga podjetja že vlagajo v napredne tehnologije, kot so avtomatizirani skladiščni sistemi, umetna inteligenca za optimizacijo procesov in rešitve za sledenje zalog. Vendar pa, kot v večini držav, tudi v Sloveniji obstajajo izzivi. Potreba po usposobljenem kadru, ki razume tako tradicionalne kot tudi nove, tehnološko napredne logistične procese, je vedno večja. Prav tako se moramo soočiti z vprašanji trajnosti in okoljske odgovornosti zlasti glede na globalne pritiske za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Zelena logistika in trajnostna mobilnost postajata vse bolj ključni temi. Slovenska logistika se počasi, a zanesljivo premika proti bolj trajnostnim pristopom, pri čemer vse več podjetij išče rešitve za zmanjšanje svojega vpliva na okolje. V skupnem sektorju, kljub nekaterim izzivom, opažam, da se Slovenija premika v pravo smer. S kombinacijo strateške lokacije, naložb v tehnologijo in zavezanostjo k trajnostnim praksam se slovenska logistika postavlja kot pomemben akter v evropskem in globalnem kontekstu.