Po velikem zvišanju cen, ki se je začelo pred rusko invazijo na Ukrajino in ki se je v drugi polovici leta 2022 močno povečalo, se cene elektrike in plina stabilizirajo. Cene energije so se podražile zaradi podražitve zemeljskega plina, ki velja za marginalno gorivo (marginal fuel). To se je zgodilo zato, ker se je zmanjšal uvoz iz Rusije in ker je EU iskala druge uvoznike. Cene na energetskih trgih se ravnajo po mejnih gorivih, kar pomeni, da cena zemeljskega plina vpliva na cene na trgu električne energije. Ob tem so bili oblikovani mehanizmi za blaženje pritiskov na potrošnike in eden od teh so bile subvencije.
V prvi polovici leta 2023 so povprečne cene električne energije za gospodinjstva v EU še naprej rasle v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 (s 25,3 na 28,9 EUR za 100 kWh) in tudi povprečne cene plina so se v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 zvišale (z 8,6 na 11,9 EUR za 100 kWh). Te cene so najvišje, ki jih je zabeležil Eurostat.
Cena brez davkov na elektriko in zemeljski plin se sedaj znižujejo. Države delno umikajo podporne ukrepe. Posledično so končne cene odjemalcev z davki nekoliko višje kot v prejšnjem referenčnem obdobju.
V primerjavi s prvim polletjem 2022 se je v prvi polovici leta 2023 delež davkov v računih za elektriko znižal s 23 % na 19 % (-4 %) in v računu za plin s 27 % na 19 % (-8 %), pri čemer imajo vse države EU uvedena vladna nadomestila in subvencije ali nižajo davke in dajatve za ublažitev visokih stroškov energije.
Vir: Energetska zbornica Slovenije
