Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic Evropske unije, ki so ključni dokumenti za spopadanje s podnebno krizo na nacionalnih ravneh. Novo poročilo osvetljuje pomembne pomanjkljivosti, kot je neskladnost načrtov s cilji EU na področju energije in podnebja, so sporočili iz nevladne organizacije Focus. Med državami, ki ne izpolnjujejo pričakovanj in v nezadostni meri prispevajo k napredku EU na poti do omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, je tudi Slovenija.
Opazni so tudi nekateri premiki v pravo smer, vendar imajo države članice še veliko dela za uskladitev prizadevanj s cilji pariškega sporazuma, vključno s Slovenijo. K okrepitvi ambicij v naslednjih osmih mesecih bi jih morala odločno spodbuditi tudi priporočila Evropske komisije.
Poročilo tudi kaže, da bo brez okrepitve ciljev držav članic Evropska unija na področju podnebja in energije težko dosegla svoje podnebne ambicije in zaščitila državljane pred vedno bolj uničujočimi vplivi podnebnih sprememb.
»Ugotovitve tega poročila so zato predvsem vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju. Evropska komisija pa mora s povratnimi informacijami državam članicam jasno sporočiti, da morajo biti podnebni ukrepi na terenu odločen odgovor na podnebno krizo,« še dodajajo avtorji poročila.
Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev pregleda posodobljenih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so bili doslej oddani Evropski komisiji, je po mnenju avtorjev poročila ta, da več držav ne izpolnjuje niti minimalnih zahtev EU na področju podnebja in energije do 2030 (Ciper, Danska, Finska, Italija, Nizozemska). Za pravičen prispevek EU k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C bi morala EU doseči znatno znižanje emisij toplogrednih plinov še v tem desetletju – vsaj 65 odstotkov (bruto) do 2030.
Novo poročilo tudi kaže, da številne države članice niso začrtale zadostnih zavez na področju energetske učinkovitosti, ki ima velik potencial za zmanjšanje emisij, ustvarjanje novih delovnih mest, znižanje računov za energijo, zmanjšanje onesnaženosti zraka in izboljšanje zdravja.
Vir: Energetika.NET
