Predlog podnebnega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je v javni razpravi. Zakon ureja strateško načrtovanje podnebne politike in poleg Dolgoročne podnebne strategije in Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ureja tudi nacionalno strategijo prilagajanja in regionalne akcijske načrte. Slednje bodo pripravljale Regionalne razvojne agencije, sprejeli pa jih bodo Razvojni sveti regij po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za podnebje. Za spremljanje izvajanja politik blaženja in prilagajanja bodo uzakonjena podnebna ogledala – letna poročila o doseženem napredku.
Največ konkretnih ukrepov je finančne narave. Po tem ko je vlada 21. 9. 2023 sprejela metodologijo zelenega proračunskega načrtovanja, zakon končno vpeljuje zeleno proračunsko reformo in prinaša obveznost finančnega načrtovanja v skladu s to metodologijo. Od 1. 1. 2027 bo določen obvezen delež državnega proračuna namenjen doseganju ciljev NEPN, vlada pa bo skupaj z letnim zaključnim računom Državnemu zboru morala predložiti tudi poročilo o oceni realiziranega proračuna glede na navedeno metodologijo. Posebej pa organizacije Plan B za Slovenijo pozdravljajo ukinitev finančnih podpor, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, do konca leta 2025 in določitev namenske rabe dosedanje dajatve za emisije ogljikovega dioksida – doslej so bile te prihodek državnega proračuna, zakon pa predvideva, da bodo postale namenski prihodek Podnebnega sklada. Za financiranje podnebnih ukrepov bo lahko država izdala tudi obveznice.
»Za to, da bi CO2 dajatev postala namenski prihodek za financiranje podnebnih ukrepov, smo si v nevladnih organizacijah že dolgo prizadevali. Vplivi podnebnih sprememb in ukrepi zoper njih povečujejo številne neenakosti. V Sloveniji vse večji problem postajata prevozna in energetska revščina, zato je nujno, da se tako pridobljena sredstva kanalizirajo tudi v razreševanje teh in drugih družbenih problemov.« (Taj Zavodnik, okoljska organizacija Focus)
Pričakovanja organizacij mreže Plan B za Slovenijo do zakona so bila seveda višja, že spomladi pa so jih strnile v deset ključnih pričakovanj. Pričakovale so predvsem, da bo zakon določil konkretne pravno zavezujoče cilje, npr. da bi bili vsaj cilji NEPN pravno zavezujoči. Zakon ostaja le pri splošnem dolgoročnem cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, čeprav uvodoma poudarja zavezo Slovenije k Pariškemu sporazumu. Ker zakon ne določa ciljev NEPN kot zavezujočih, je relativno »prazno« tudi določilo o posebnem akcijskem načrtu v primeru nedoseganja ciljev.
Zaradi povečevanja razkoraka med potrebnim in dejanskim ukrepanjem, tako globalno kot lokalno, bi moral zakon na to odgovoriti tudi s povišanjem splošnega nacionalnega cilja – po zadnjih poročilih IPCC bi morale razvite države doseči podnebno nevtralnost do leta 2040, za to pa bi bilo potrebno do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 65 % glede na leto 2005.
Vir: Umanotera
