Pred dvema mesecema je evropska komisija objavila novi pregled stanja na področju inovacij (European Innovation Scoreboard). Vodilne so evropske nordijske države, Danska, Švedska, Finska. Pa Nizozemska in Belgija. Kaj delajo nordijci, da imajo močno inovacijsko sfero? Veliko vlagajo v znanost in sistem podpore znanosti je povečini bolj stabilen kot v Sloveniji. Ne gre samo za vlaganja javnih sredstev, močna so tudi zasebna vlaganja in bistveno več je tveganega kapitala. Skupaj z regulativo, ki je bolj prijazna podjetniškemu okolju, to vodi do večjega prenosa znanja in vse to vpliva na uvrstitev na inovacijski lestvici. To je le nekaj razlogov.
Indeks, na katerem temelji lestvica članic EU v pregledu stanja na področju inovacij, je sestavljen iz nekaj deset kazalnikov … Kazalnikov je 32.
Gre za zelo kompleksen indeks. Drži. Vključeni so podatki o vlaganjih javnih sredstev, tveganega kapitala, patentih, zaščiti intelektualne lastnine, uspešnosti proizvodov na trgu, številu doktorandov, srednje- do visokotehnološkem izvozu … Mimogrede, tu je Slovenija kar močna, ker imamo prodorno srednje visoko industrijo, kamor sodijo tudi kemijska in avtomobilska industrija.
Inovacijski potencial držav se precej prekriva s siceršnjo razvitostjo, kar pomeni, da so razvite države inovacijsko močnejše, s tem pa bodo nordijske države ter Nizozemska in Belgija še povečevale svojo razvojno prednost. Nemčija, ko gre za inovacije, ni med največjimi prebojnicami. Po drugi strani so najmanj razvite članice EU tudi najmanj inovativne. Strukturni skladi EU naj bi prispevali k zmanjševanju razvojnega razkoraka, saj so namenjeni tudi podpori raziskavam in inovacijam. Vrzel se nekoliko zmanjšuje. V junijskem pregledu inovacijskega področja je bilo objavljeno tudi, koliko so države napredovale med letoma 2016 in 2023. Ko gre za napredek na področju inovacij v tem obdobju, so bile od Slovenije slabše samo štiri evropske države.
Francija, Luksemburg, Romunija in Irska. Drži.
Je slab dosežek Slovenije razlog, če uporabim meteorološko terminologijo, za oranžni alarm? Za rdeči. Vendar je pri lestvicah treba temeljito pogledati podatke. Obdobje 2016-2023 je obdobje izgubljenih priložnosti. Kazalnik je začel padati leta 2014, a se od 2020 dviguje, delno tudi zaradi dviga financiranja za tri odstotke letno od tega leta. Trenutni trend je zelo dober, žal pa je proračun za znanost za naslednje leto zopet nižji od predvidenega.
Vir: Delo, Sobotna priloga, iz intervjuja z dr. Jano Kolar
