DZ je soglasno z 82 glasovi potrdil rebalans proračuna, ki za pomoč prizadetim in odpravo posledic poplav namenja 520 milijonov evrov. S 56 glasovi brez glasu proti so poslanci potrdili tudi interventni zakon za odpravo škode ob naravnih nesrečah.
Z rebalansom bodo za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenili 520 milijonov evrov. Od tega se bo 300 milijonov evrov prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Zato se bo proračunski primanjkljaj povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Po zadnji oceni je v vremenskih ujmah nastalo za 4,7 milijarde evrov neposredne škode, medtem ko za učinkovito odpravo, kjer bo treba sanirati več kot samo neposredno škodo, vlada po besedah premierja Roberta Goloba za zdaj načrtuje od 6,7 milijarde do 7 milijard evrov v naslednjih petih letih. “Namen je, da z zakonom o obnovi, ki bo pripravljen v naslednjih tednih, s približno 7 milijardami poskušamo prizadetim regijam pomagati na način, da bodo na prihodnje ujme bistveno bolje pripravljene,” je Golob poudaril v DZ-ju.
Kot je dejal premier, so poleg 520 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil rebalans, najpomembnejši vir evropska sredstva, tj. skupaj dve milijardi evrov – 400 milijonov bo pridobljenih iz nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz reprograma kohezijskih sredstev, okoli 750 milijonov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz programa za okrevanje in odpornost. Golob je dejal, da je o vsem tem že obvestil predsednico Evropske komisije, danes pa bo vloga tudi formalno poslana v Bruselj.
Poleg omenjenih dveh milijard bo vlada z varčevanjem na nekaterih postavkah in prerazporejanjem integralnih proračunskih sredstev pridobila še približno 1,1 milijarde evrov. Ob tem bodo dodatne 1,3 milijarde evrov pridobili iz solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov pa bi se pokrilo neposredno iz zavarovalnin, ki jih bodo zavarovalnice izplačale neposredno prizadetim fizičnim in pravnim osebam. Golob je poudaril, da bodo pomoči najprej deležni najbolj prizadeti – ljudje in nekateri deli gospodarstva. “Potem pride na vrsto vse preostalo. Te prioritete so jasne in mi se jih bomo držali,” je poudaril
“Ko govorim o solidarnostnih prispevkih, hočem biti zelo ekspliciten – tu so zajete tako pravne kot fizične osebe, solidarnostne sobote za fizične osebe pomenijo približno 150 milijonov evrov. Prav je, da se zavedamo dimenzij in razreda velikosti, koliko bodo prispevali posamezni deležniki oziroma posamezen del naše družbe,” je poudaril Golob. Ob tem je ponovil: “Tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva. In za to bo vlada tudi poskrbela. Če bo treba, z zakoni, tisti del, ki bo prostovoljen, bo pa prostovoljen.”
Zakon uvaja ukrepe za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. “Po tem interventnem zakonu bodo ljudje upravičeni do treh stvari – 12-mesečnega moratorija na vsa posojila, izredne denarne solidarne pomoči v višini do 11.600 evrov za štiričlansko družino ter oprostitve plačila stroškov za električno energijo, komunalne prispevke in podobno,” je dejal. Pomembno pa je, da se prizadeti za koriščenje teh ukrepov prijavijo, je opozoril. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.
“Želimo, da smo hitri – zato bo večina teh sredstev iz finančnih virov pridobljena v naslednjih dveh letih – in da hkrati zaradi tega ne ustavimo delovanja Slovenije. Ravno obratno – prepričani smo, da tudi to ujmo na neki način lahko obrnemo v pospešek Slovenije, če se bomo znali ustrezno in pravilno postaviti in organizirati,” je dejal Golob. Ob tem je poudaril, da je vlada obnovo zaupala strokovnjakom, politika pa se je umaknila. “Vlada bo v celoti upoštevala to, kar bodo strokovni sveti predlagali predvsem pri ureditvi protipoplavnih območij, zaščit, nadomestnih gradenj in podobno. Upam, da se bo politika na tem področju na vseh segmentih umaknila iz obnove. To je edini način, da bo obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli,” je še dodal premier.
Vladno službo za obnovo bo vodil državni sekretar Boštjan Šefic.
Vir: MMC RTV SLO