Nasprotnikov je bilo veliko, tudi ministrstvo za kmetijstvo je imelo pomisleke. Občina Žalec je pred petimi leti naročila idejno zasnovo optimizacije DPN, pri kateri so zaradi izogibanja trajnim nasadom in hmeljiščem zmanjšali območja za zadrževanja voda. S tem bi za zadrževanje voda pridobili relativno malo volumna, od pet do šest milijonov kubičnih metrov, to je ravno na spodnji meji potrebnega. Delno so stvari izboljšali lokalni ukrepi v Celju. A s tem smo si poglobili past. Ker so nasipi višji, bi bile, če bi nasipe prelilo, globine poplavne vode večje. To me zelo skrbi že od prvih izračunov. Če se voda tokrat ne bi razlila v Spodnji Savinjski dolini, bi Celje 4. avgusta doživelo prav to. Nasipi in zidovi ob Ložnici ter ukrepi ob sprehajalni poti po nabrežju Savinje v Celju so omogočili, da Celje ni bilo poplavljeno. Če jih ne bi bilo, bi voda, ki je prišla do Celja, zalila mesto, kjer bi za nasipi zastalo dva milijona kubičnih metrov vode. Dogodek bi bil primerljiv s poplavo leta 1990. Bolnišnica bi bila pod vodo, dom starejših občanov, srednje šole, vse do I. osnovne šole. Voda bi dolgo odtekala. Celje bi bilo pod vodo od 12 do 14. ur.
Ukrepi v Celju so bili torej učinkoviti?
Samo za to konkretno situacijo. Če se v Žalcu ne bi porušili nasipi, če ne bi poplavilo Malih Braslovč, bi bilo Celje pod vodo. Tega se je treba zavedati. Če bi imeli v Žalcu bolj kakovostne nasipe in če bi bil nasip v Letušu končan, bi bilo Celje poplavljeno.
Torej drži, da so bili nasipi v Žalcu slabo narejeni?
Ključni problem sta denar in predvsem politična volja. Ve se, da so bili nasipi interventno le zasilno sanirani po poplavi leta 1990, ko jih je ravno tako prebilo. Zdaj se je to ponovilo. Ko voda oblije tak nasip, ta dobesedno steče. Eden se je odprl po dolžini 25 metrov, nastalo je še pet, šest odprtin, dolgih okoli pet metrov. To je zelo široko prelivno polje, po katerem je voda lahko drla na območje med Žalcem in nasipi ob Savinji. Od Petrovč naprej jo je zamejila železniška proga, potem je val prišel do novega razbremenilnika v Medlogu. To je dokaz, da je razbremenilnik deloval. Nekateri se razburjajo, da so zaradi razbremenilnika imeli višje gladine, kot jim je bilo predstavljeno. Gladine so bile višje zaradi večjega dotoka poplavne vode, ne zaradi vpliva razbremenilnika. Če razbremenilnika v Medlogu ne bi bilo, bi bila pri njih vseeno voda. Obvaroval je celotno urbano območje Medloga in Špice.
Vir: Delo, iz intervjuja z Rokom Fazarincem
