Trajnostni turizem
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Turizem v Sloveniji je ena od panog, ki prisega na trajnostni razvoj z vizijo »zelene butičnosti, z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse«. To skuša doseči tudi z Zeleno shemo slovenskega turizma, s podeljevanji znakov Slovenia Green destinacijam, ponudnikom, naravnim parkom, restavracijam idr. Kot pravi Nevenka Klun, vodja turizma v Zavodu Kočevsko in prejemnica letošnjega naziva Naj zelena koordinatorica, je Zelena shema zastavljena zelo široko in zahteva dobro poznavanje trajnostnega delovanja destinacije in angažiranosti zelenega koordinatorja. Zagotovo pa je Green Destinations konkurenčna prednost destinacije, pravi. Temu sledi razvoj celotne ponudbe, Kočevsko pa si zaradi svojih naravnih danosti drugačnega turizma kot trajnostnega niti ne zna predstavljati oziroma privoščiti. V prihodnje bodo pozornost namenili področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter možnosti izravnave ogljičnega odtisa za obiskovalce destinacije.
Na letošnjem Zelenem dnevu slovenskega turizma ste prejela naziv Naj zelena koordinatorica. Kakšne kompetence s področja trajnostnega razvoja mora imeti zeleni koordinator?
Zeleni koordinator mora v prvi vrsti zelo dobro razumeti, kaj pomeni trajnostno delovanje neke destinacije in kateri so glavni stebri takšnega delovanja. Zelo dobro mora poznati tudi delovanje svoje destinacije in imeti dobro podporo s strani drugih članov zelene ekipe, ki pokrivajo različna področja delovanja. Zelena shema je namreč zastavljena zelo široko. Ne spremlja in ocenjuje samo delovanja neposredno na področju turizma, ampak so vključena in pomembna tudi števila druga področja.
Katera?
Na primer, kako občine naslavljajo energetsko učinkovitost, prostorsko načrtovanje, trajnostno mobilnost, nižanje emisij toplogrednih plinov za blaženje podnebnih sprememb, onesnaževanje (tudi z vidika hrupa, svetlobnega onesnaževanja ipd.), kako skrbijo za naravno in kulturno dediščino svojega območja, ali imajo posluh za dostopnost vseh, tudi ljudi z omejitvami, in podobno.
Kako si lahko ta znanja pridobi?
Z udeležbo na raznih izobraževanjih s področja trajnosti, s spremljanjem dogajanja v destinaciji, s povezovanjem s predstavniki drugih zavodov, institucijami in turističnimi ponudniki znotraj in zunaj destinacije ter seveda z izkušnjami. Zelo uporabna so vsa izobraževanja Konzorcija Slovenia Green in STO na temo trajnosti. Odlična usmeritev za razvoj trajnostni je tudi sama platforma Zelene sheme. Je zelo informativna in usmerjevalna, če jo zeleni koordinator zna pravilno brati.
Kaj vključuje delo zelenega koordinatorja?
Zastavljeno je zelo široko. Imeti mora odličen pregled nad celotnim dogajanjem v destinaciji in vzpostavljeno dobro mrežo članov zelene ekipe, ki pokrivajo različna področja in so pripravljeni sodelovati. Ni namreč dovolj, da se destinacija trudi delovati trajnostno. Če zeleni koordinator teh prizadevanj ne pozna, jih ne pridobi od ostalih članov ali pa jih ne zna pravilno interpretirati pri kazalnikih na platformi Zelene sheme, potem ta prizadevanja pri ocenjevanju niso upoštevana. Delo zelenega koordinatorja obsega spodbujanje in koordiniranje trajnostnega razvoja destinacije, pripravo in implementacijo trajnostnih politik in akcijskih načrtov delovanja, spremljanje vseh trajnostnih prizadevanj destinacije ter zbiranje in vnašanje podatkov in dokazil o trajnostnem delovanju destinacije na platformo. Pomembna je tudi priprava poročil o trajnostnih dosežkih ter komuniciranje trajnostnih dosežkov destinacije z različnimi javnostmi.
Ob prejemu priznanja ste dejali, da je za dobro oceno destinacije v sklopu Zelene sheme slovenskega turizma nujno potreben posluh občine in vodilnih v drugih javnih zavodih. Kako v destinaciji Kočevsko sodelujete z občino in javnimi zavodi?
Drži. Zelena shema presega področje turizma, ki ga v destinaciji pokriva naš Zavod. Uspešno trajnostno delovanje samo na področju turizma ni dovolj. Turizem je že v osnovi posredno ali neposredno povezan s številnimi drugimi področji delovanja v destinaciji.
Sodelovanje z občinami in ostalimi javnimi zavodi pri nas je odlično. Občina Kočevje je tudi naša ustanoviteljica in ima velik posluh tako za trajnostni razvoj turizma kot za trajnostni razvoj občine na različnih področjih. Enako je z ostalima dvema občinama in ostalimi javnimi zavodi.
Izzivi?
Največji izziv je zagotovo zbrati vse podatke. Vedno obstaja skrb, da je nekaj bilo narejeno oz. se uspešno izvaja, pa morda informacija ni prišla do zelenega koordinatorja. Izziv je tudi, da je naša destinacija sestavljena iz treh občin – Kočevje, Kostel in Osilnica. V zeleni shemi je velik del kriterijev zastavljen tako, da jih mora izpolnjevati vsaka občina posebej, da je destinacija lahko uspešno ocenjena. Že zbiranje podatkov za eno občino je zahtevno delo. Za tri občine še toliko bolj, ker sta poleg tega dve zelo majhni občini, določenih strateških dokumentov nimata ali pa niso vedno pravočasno posodobljeni. To predstavlja največji izziv za uspešno oceno celotne destinacije.
Omenjate kazalnike. Zelena shema slovenskega turizma vključuje številne kazalnike z različnih področij, kot so destinacijski menedžment, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima in poslovanje turističnih podjetij. Kako v vaši destinaciji krmarite pri upravljanju teh področij?
Trudimo se kar se da trajnostno delovati na vseh področjih razvoja, a smo pri določenih bolj, pri drugih manj uspešni. Določenih področij se v tej fazi razvoja turizma tudi še nismo lotili, saj smo precej novi na turističnem zemljevidu. Imamo drugačne izzive in razvojne naloge od naših kolegov v že razvitih turističnih destinacijah. Z organiziranim razvojem turizma smo se na Kočevskem namreč pričeli ukvarjati šele z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje leta 2016 oz. s podpisom destinacijskega dogovora leta 2019. Pred tem je na tem območju delovalo nekaj posameznih turističnih ponudnikov, vendar med seboj niso bili povezani in niso imeli skupne strategije razvoja.
Kje ste uspešni?
Na zadnjem certificiranju, ki smo ga imeli sredi leta 2020, smo najboljše rezultate dosegli na področju narave in pokrajine, kar seveda za našo destinacijo ni presenetljivo. A tudi na področju destinacijskega managementa, kulture in tradicije ter na področju družbene klime, kjer smo povsod presegli oceno 9, od najvišje možne 10.
Kje pa je največ priložnosti za razvoj?
Na področju okolja in prostora ter pri poslovanju turističnih podjetij. Za boljšo oceno na tem področju morata predvsem naši manjši občini posodobiti Lokalne energetske koncepte (LEK) in redno pošiljati poročila o uresničevanju ukrepov iz LEK-a na pristojno ministrstvo. Razvoj mehke mobilnosti morata nasloviti v enem od strateških dokumentov. Kot destinacija se moramo lotiti še usmerjanja turističnega obiska ter področja vplivov podnebnih sprememb na turizem in potrebnih prilagoditev glede na njihove napovedi. Izdelati moramo tudi strategijo merjenja in minimiziranja ogljičnega odtisa obiskovalcev ter razviti in jim ponuditi različne možnosti za njegovo izravnavo.
Na področju poslovanja turističnih podjetij moramo predvsem naše turistične ponudnike izobraziti in usmeriti k še bolj trajnostnemu poslovanju na različnih področjih, kot so zmanjševanje rabe vode, učinkovitejše ravnanje z odpadnimi vodami, zmanjševanje, ponovna uporaba in predelava trdih odpadkov, zmanjševanje rabe energije idr.
Tudi znak Slovenia Green Destination zahteva izvedbo.
Kočevsko je eno najbolj naravno ohranjenih območij ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Takšnega ga želimo obdržati tudi na dolgi rok. Z Zeleno shemo ali brez nje bi bil naš razvoj turizma naravnan trajnostno, še posebej na področjih narave in pokrajine ter okolja in podnebja. Več kot 80 % našega površja namreč prekrivajo gozdovi. Gozd pa smo postavili tudi za glavnega junaka naše turistične zgodbe.
Kako oblikujete turistične programe? Je Green Destination konkurenčna prednost?
Pri vseh programih želimo vključiti tudi izobraževalni vidik bodisi glede odnosa do narave bodisi do divjih živali. Udeleženci so res navdušeni. Ljudje pogrešajo stik z naravo. Radi se učijo veščin, ki so bile našim prednikom nekaj samoumevnega, danes pa smo jih že pozabili. Divje živali radi opazujejo, ne v ogradi v živalskih vrtovih, ampak prosto živeče v naravi. To jim v naši destinaciji nudimo s poudarjenim trajnostnim vidikom, brez direktnega poseganja v njihov način življenja. Odzivi so res super. Green Destinations je zagotovo konkurenčna prednost destinacije.
Razvili ste tudi destinacijsko blagovno znamko Kočevsko. Kako je vpeta v vaše sporočilo zelene destinacije in kako se pri tem med seboj povezujejo različni ponudniki?
Blagovna znamka Kočevsko že v osnovi nakazuje na zeleno destinacijo. Na prvi pogled že s samim izgledom znamke. Napis Kočevsko je prikazan v različnih odtenkih zelene, da daje občutek, kot da bi opazovali gozd oz. krošnje dreves iz zraka, pa tudi s samim pozicijskim sloganom blagovne znamke, ki se glasi »Skrivnostni gozd Slovenije« .
Pod to znamko združujemo številne ponudnike, programe, doživetja in ostalo ponudbo naše destinacije, pri čemer je rdeča nit vedno gozd in vse njegove skrivnosti. V lanskem letu smo pričeli z razvojem destinacijske kolektivne blagovne znamke kakovosti »O, Kočevsko!«, ki bo združevala vso najbolj kvalitetno lokalno ponudbo in ponudnike destinacije. Zdaj smo se osredotočili predvsem na področje kulinarike, pridelkov, predelkov in rokodelskih izdelkov, v prihodnjih letih bomo nabor razširili. Projekt je odlično uspel tudi zaradi odličnega sodelovanja lokalnih ponudnikov, ki so že v prvem letu certificiranja prijavili skupno kar 114 izdelkov, od katerih jih je 76 prejelo certifikat kakovosti »O, Kočevsko!«
Kaj načrtujete v prihodnje? Ali lahko govorimo o specifičnih produktih zelene destinacije?
Nadaljevali bomo s pozivi našim ponudnikom za pridobitev certifikatov kakovosti. Posvetili se bomo tudi področjem, kjer imamo še priložnosti za nadgradnjo oz. izboljšave in seveda razvoju novih zelenih turističnih programov oz. doživetij. Pozornost bomo dali predvsem področju vplivov podnebnih sprememb na turizem in potrebnih prilagoditev glede na njihove napovedi, izdelavi strategije merjenja in minimiziranja ogljičnega odtisa obiskovalcev ter razvoju oz. ponudbi različnih možnosti za njegovo izravnavo. V okviru digitalizacije občin se bomo posvetili tudi spremljanju obiska na različnih najbolj obiskanih območjih znotraj destinacije, da bomo, ko bo to potrebno, pripravljeni tudi na njihovo usmerjanje.
Naša velika želja je ureditev območja v okolici Pragozda Krokar, ki je vpisan na UNESCO seznam naravne dediščine. Trenutno še nima uradno določenega upravljavca, zato je urejanje oteženo. Eden od pomembnih načrtov je tudi ureditev plovnega režima ter vstopno izstopnih mest na Kočevskem jezeru in na reki Kolpi.
Razvijate tudi gozdni safari.
Res je. Od programov, ki jih želimo razviti v prihodnjih letih, je morda najbolj zanimiv »gozdni safari«, ki ga razvijamo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Kočevje in Loviščem s posebnim namenom, Medved v obori na Smuki. V program bomo poleg naravne dediščine in možnosti opazovanja divjih živali, ki prebivajo v obori, vključili tudi kulturno dediščino. Znotraj obore se namreč nahaja ena najbolje ohranjenih kočevarskih vasi, Zgornja Topla Reber, ki jo bomo z nekaj manjšimi posegi, predvsem pa s pomočjo sodobne tehnologije oz. obogatene resničnosti, ponovno obudili in omogočili našim obiskovalcem vpogled v to, kako je vas včasih izgledala in kako je potekalo življenje v njej.
Kakšen izziv za turistično destinacijo je nacionalni energetsko-podnebni načrt Slovenije – NEPN?
Nisem strokovnjakinja na tem področju, a glede na ukrepe, ki jih imamo zapisane v akcijskem načrtu Lokalnega energetskega koncepta naše občine, naj bi tako na področju nižanja emisij toplogrednih plinov kot pri uvajanju obnovljivih virov energije, povečevanju energetske učinkovitosti in energetske varnosti ne samo dosegli, ampak že do leta 2027.
Turizem se sooča s težavami pri pridobivanju ustreznih kadrov. Kakšne so vaše izkušnje na tem področju in kako pritegniti dober kader v turistično dejavnost?
Na našem zavodu imamo sicer super ekipo usposobljenih in zagnanih posameznikov, ki smo med seboj dobro povezani in odlično sodelujemo, tako da se ne morem pritoževati in si lahko samo želim, da čim dlje ostane tako. So pa kadri v turizmu velik problem.
Tako kot številne druge panoge v Sloveniji in drugod po Evropi se tudi turizem sooča s pomanjkanjem usposobljenih ljudi. Vendar to v turizmu ni novost zadnjih let. Ustreznih kadrov je primanjkovalo že leta nazaj, po končani »korona krizi« pa se je težava samo še poglobila. Številni turistični delavci so namreč v času omejitvenih ukrepov čez noč ostali brez službe in so se preusmerili v druge panoge. Poznam veliko kolegov, ki jim je bilo pri tem izredno težko. Svoj poklic so opravljali res s srcem. V turizmu namreč ni velikih zaslužkov, tudi delavnik ni prijazen, a je srčnost in povezanost ljudi med sabo tisto, kar ljudi zadržuje v tem poklicu. Kljub temu sta stabilnost in prijaznejši delavnik v drugih panogah tista argumenta, ki jih zdaj zadržujeta tam. In občutek varnosti, saj je korona ponovno pokazala kako ranljivo področje je turizem v času različnih kriz.
Kako, menite, lahko Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska turistična organizacija pripomoreta k reševanju te problematike?
Dobro je, da se tudi vodilne institucije v državi, kot sta Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska turistična organizacija, zavedajo tega problema in ga v zadnjem času zelo aktivno naslavljajo. Tudi nova Strategija slovenskega turizma 2022–2028 je med ključne izzive postavila kadre in izpostavila, da »so človeški viri ozko grlo nadaljnjega razvoja slovenskega turizma«. Predvideni so številni ukrepi. Slovenska turistična organizacija je pričela z vseslovensko kampanjo, ki naj bi v okviru večletnega celostnega programa »Kariera v turizmu« motivirala in ozaveščala mlade ter poskrbela za dvig ugleda teh poklicev v javnosti oz. ustvarila podobo turističnih poklicev kot zaželene karierne poti. Za pridobitev novih sodelavcev so pomembni predvsem delovni pogoji, kot so odnosi v kolektivu, ustrezno plačilo za opravljeno delo, ustrezen delovni čas ter možnosti ustreznega motiviranja in napredovanja. Če se bo na te stvari pri okrevanju turizma pozabilo, bodo vsi ostali ukrepi razvoja turizma zaman, kajti kljub vse močnejši digitalizaciji tudi v tem sektorju še vedno velja in vedno bo: »Turizem smo ljudje!« Nič namreč ne more in nikoli ne bo nadomestilo pristnega človeškega stika v živo.
