Zeleni krogotok in priložnost državne uprave
Kako nastaja okoljska zakonodaja, pa ne le okoljska, ki spreminja naše življenje – posameznika, skupnosti, podjetja, družbe?
Med ministrstvom za naravne vire in prostor se je zapletlo pri predlogu Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja. Pri tem, kakšna naj bo komunalna ustava. Dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti slovenskih občin, sicer tudi župan Kočevja, v intervjuju v reviji ESG kritično ugotavlja – predlog zakona da je »zasnovan v duhu očitne tendence po krepitvi državne centralizacije, kar se najbolj kaže prav pri poskusu podržavljanja oskrbe s pitno vodo.« Z vodo torej, ki je od nekdaj pristojnost občin in ki je izrazito lokalna skrb. In še doda – če država hoče prenesti pristojnosti, naj povzame tudi finančne obveznosti, kot je zapisano v ustavi. Kako bodo odpravili šume v komunikaciji? Pripravljavci predloga zakona doslej niso hoteli slišati, kaj bi radi spremenili spregledani deležniki.
Primer kritičnega odziva od spodaj na zakon, ki posega v življenje lokalnih skupnosti in ekosistemov v njih, je priročen za vprašanje, kako smo kot družba pripravljeni razmišljati o demokratični participaciji zainteresiranih deležnikov v zakonodajnih postopkih. Še en korak naprej – koliko, kako, na katerih ravneh odpiramo vrata državljanski participaciji. Kako morda tudi institucionalizirati možnosti za državljansko participacijo na državni in lokalni ravni in tako vzpostavljati širše koalicije za konkretne rešitve v ožjem okolju? Ali za strategije in vizije na nacionalni ravni. Večja ko bo participacija državljana pri soustvarjanju zakonodaje in upravljanju življenja, močnejši bosta obe, družba in država. Potrebujemo protokole sodelovanja na vseh ravneh zakonodajnega postopka, predlaga dr. Prebilič?
Kakor koli, parlamentarna demokracija potrebuje injekcijo z zdravilom, ki bo najprej predvsem odločevalce spomnil, da je prihodnost Slovenije v odprti družbi s participativno demokracijo. Če je katera tema doslej v diskurzu o zelenem prehodu in trajnostnem razvoju ostala preveč v senci, je to tema o odprti družbi in o skupnosti prihodnosti. Aktivni državljan je tudi za stranke drugorazredna tema, čeprav njihovo skromno članstvo sili v razmislek.
Že agenda OZN o ciljih trajnostnega razvoja je spomnila, da moramo spodbujati razvoj odprte družbe, »oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh.«
Globalni cilji so lahko daleč. A nacionalni in lokalni so tukaj. Prav zeleni prehod, na primer z usmeritvami ESG, ni prazen list, katere spremembe so nujne v okolju, družbi in v upravljanju. In kakšna je refleksija na državni, lokalni ravni, v gospodarstvu in v družbi, kako popisan je zeleni list prehoda? Ali zeleni prehod sprejemamo kot del naše identitete in s spremembami sedanjosti blažimo sive scenarije prihodnosti?
Slovenija zapisuje in sprejema strateško zeleno smer. Kot nekakšen krovni dokument izpeljave zelenega dogovora in nove ekološke razvojne paradigme naj bi ponotranjili prenovljen NEPN. Težko bo. NEPN ni izvedbeni načrt zelenega prehoda, kakršnega bi morala Slovenija sprejeti kot dogovor usklajene zelene politike do leta 2030. Zelo fokusirano, zelo konkretno, kar bi lahko mobiliziralo državljane za zeleno Slovenijo ali občane za zeleno občino. Te refleksije na državni ravni ni dovolj. Dobro je, da je v kabinetu vlade Danijel Levičar odgovoren za koordinacijo postopkov do odločitve o JEK2. Ni pa dobro, da v kabinetu vlade ni koordinatorja zelenega prehoda. Marsikaj pove tudi odgovor dr. Dušana Pluta, ali se je etablirana politika pozanimala za njegov sodoben politično-ekonomski program ekološke in socialne vizije zelene EU in Slovenije. No, tudi mag. Eva Tomič kot svetovalka v uradu predsednice RS je spregledala dvakratno pobudo Zelene Slovenije za sodelovanje.
A morda bo najlažje začeti v lokalnih skupnostih. Z lokalnim zelenim dogovorom in z vključevanjem državljanov pri razmišljanju, kaj naj bodo glavni stebri lokalnega zelenega prehoda – boljši zrak, samooskrba s hrano, energetska prenova stavb, lokalno in krožno gospodarstvo, zeleno bivalno okolje, rešitve pred ujmami, promet …?
Zeleni krogotok od spodaj do vrha, tako da bo vrh uvidel svojo priložnost v zelenem prehodu za odpiranje vrat široki participaciji družbe za zeleno identiteto Slovenije. Če uradništvo ne bo dalo pogona zelenim spremembam, če državna uprava ne bo proaktivni soustvarjalec zelene preobrazbe Slovenije, kar se začne z zakonodajo, bo zeleni prehod do leta 2030 prepočasen.
