Zakon o zaščiti »žvižgačev«
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Februarja letos je začel veljati Zakon o zaščiti prijaviteljev (t. i. žvižgačev), ki vzpostavlja nov sistem zaščite oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju. Pri tem določa tudi obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Z Zakonom o zaščiti prijaviteljev se vzpostavljajo sistemski mehanizmi tako za prijavo kršitve veljavnih predpisov kot za zaščito prijavitelja teh kršitev. S tem zakonom se v naš pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.
Prvi rok za vzpostavitev prijavnih poti pri zavezancih je bil do 23. maja 2023, in sicer za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi. Drugi rok je 17. decembra 2023 za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih. Zavezanci so tudi tisti z najmanj 10 zaposlenimi, če svojo glavno dejavnost opravljajo na področjih zdravstva, zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja, ravnanja in odvoza odpadkov, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja. Vsi zavezanci morajo vzpostaviti notranji sistem za prijavo nepravilnosti. Prijava obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem so opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavitelja.
Lahko pa prijavitelj neposredno uporabi zunanjo pot prijave, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, je ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali pa prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje za povračilne ukrepe. V tem primeru je zakon določil 24 organov za zunanjo prijavo, ki so pristojni za obravnavo prijavljene kršitve, kot so Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK), Banka Slovenije, Slovenski državni holding, razni inšpektorati, inšpekcije, javne agencije ipd.).
Zakon določa prepoved povračilnih ukrepov ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki prijavijo kršitve predpisov, so deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Prijaviteljem se tako med drugim zagotavlja brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov.
Da bi zakon lažje in uspešneje zaživel v praksi, je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s KPK pripravilo vzorce različnih dokumentov, ki so potrebni za vzpostavitev sistema in so dostopni na spletni strani ministrstva. Prav tako sta ministrstvo in KPK pripravila več spletnih izobraževanj, tudi za posamezne skupine zavezancev, npr. za zdravstvo.
KPK je vzpostavila Center za zaščito prijaviteljev, katerega vodja je Gregor Pirjevec. Ta meni, da je sprejetje zakona velik korak naprej na tem področju, saj je varstvo prijaviteljev sedaj urejeno sistemsko in univerzalno za vse prijavitelje ter zagotavlja raznolike zaščitne ukrepe prijaviteljem.
Izzivi
Kot največje izzive KPK izpostavlja veliko število zavezancev na tem področju, saj jih je okoli 3000, tako iz javnega kot zasebnega sektorja. Med sabo se zelo razlikujejo, prav tako pa so različni njihovi pristopi na področju zaščite prijaviteljev. Velik zalogaj bo tudi delovanje vzpostavljenega sistema in šele praksa bo pokazala, kako uspešno ta sistem deluje. Nenazadnje bo pomembno tudi, kakšni bodo sodni epilogi teh postopkov.
Transparency International Slovenia meni, da se z največjimi izzivi zavezanci srečujejo na kadrovskem področju. Večkrat se sprašujejo, kdo pravzaprav je ‘zaupanja vredna oseba’ (t. i. zaupnik), ki bo nosila precej veliko odgovornost in ki za kakovostno opravljanje svojega dela potrebuje tudi določene strokovne predpogoje. Ta kadrovska problematika je posebej pereča pri nekaterih skupinah zavezancev, ki imajo specifične poklicne profile oziroma strukturo zaposlenih (npr. osnovne šole in vrtci), zato jim svetujejo povezovanje v okviru lokalne skupnosti. Druga težava pa je implementacija zakonodaje po liniji najmanjšega odpora, kar se kaže z uporabo vzorčnih dokumentov oziroma obrazcev brez upoštevanja značilnosti organizacije in brez osveščanja zaposlenih o zakonu. Določeni zavezanci imajo tudi zadržke zaradi strahu pred administrativno in delovno obremenitvijo, morebitno izpostavljenostjo nadzoru, pred lažnimi in maščevalnimi prijavami. Glede morebitnih lažnih ali zlonamernih prijav pa KPK poudarja, da je v praksi število teh prijav minimalno oziroma jih skoraj ni.
V okviru Transparency International Slovenia od leta 2014 deluje Center Spregovori!, ki je namenjen brezplačnim in zaupnim nasvetom žrtvam ter pričam korupcije za boljše uveljavljanje njihovih pravic. V tem času so obravnavali več sto prijav, ki pa so zelo redko v povezavi s sumi nepravilnosti znotraj zasebnih podjetij. Prav tako v okviru novo ustanovljene Mreže zaupanja nudijo usposabljanja za zaupnike ter varni digitalni kanal za prejem prijav v organizacijah – Linija Spregovori!, ki med drugim omogoča popolnoma anonimno dvosmerno komunikacijo med zaupnikom in prijaviteljem.
Sistemi za zaščito prijaviteljev v praksi
Predstavljamo nekaj primerov že vzpostavljenih sistemov za zaščito prijaviteljev.
Že več kot 15 let je v Novartisu po vsem svetu, tudi v Sloveniji, vzpostavljen proces, poimenovan Spregovori (ang. Speak Up), ki omogoča prijavo neprimernih ravnanj in s tem krepi vlogo in pomen etike, upravljanja tveganj in skladnosti poslovanja. Odločitev za prijavo morebitnih nepravilnosti je ključnega pomena pri krepitvi vrednot družbe, pomaga krepiti kulturo zaupanja ter odkrivati primere nepravilnega ravnanja, ki bi lahko škodovali ugledu in uspehu družbe Novartis. Vsak zaposleni lahko poda prijavo prek več kanalov. Povezava s pisarno SpeakUp je možna preko e-pošte, intraneta, zaupne telefonske številke ali preko vodje oziroma lokalnega predstavnika funkcije Etike, tveganj in skladnosti. Vsaka prijava je zaupne narave in obravnavana nepristransko, brez navzkrižja interesov. Samoprijava sodelavca ne odveže odgovornosti za neprimerno ravnanje in za posledice, ki temu sledijo, lahko pa predstavlja olajševalno okoliščino pri določanju ukrepov. Ravno tako Novartis prepoveduje kakršno koli obliko povračilnih ukrepov zoper sodelavca, ki v dobri veri izrazi skrb glede domnevnega ali dejanskega nepravilnega ravnanja preko katerega koli kanala ali ki sodeluje pri preiskavi nepravilnega ravnanja. Vse sodelavce prek izobraževanj ter raznih komunikacijskih orodij spodbujajo k odprti komunikaciji in k temu, da spregovorijo brez strahu.
Vsak zaposleni v Novi KBM ima dolžnost in pravico, da v primeru suma nedovoljenega ravnanja oz. v primeru škodljivega ravnanja sodelavcev takšna dejanja prijavi. Banka že od leta 2012 na ta način spremlja in obvladuje tveganja iz tega naslova. Vse prijave se štejejo za zaupne. Zaposlitev zaposlenega, ki se je v prijavi podpisal, ni ogrožena zaradi prijave, predložene z dobrim namenom. Če se zaposleni ne želi razkriti, lahko prijavo odda tudi anonimno. Banka omogoča več načinov prijave suma, med drugim s prijavo preko pisma, naslovljenega na točno določene naslove banke. Mogoča je prijava z vnosom podatkov o sumu nedovoljenega ravnanja v aplikacijo banke Žvižgač na intranetni strani Nove KBM, ki omogoča anonimno komunikacijo med prijaviteljem in Službo skladnosti poslovanja preko unikatnega identifikacijskega ključa, s katerim lahko prijavitelj vpogleda v podrobnosti prijave in tudi izvede dopolnitev prijave. Banka ima tudi enotno točko vnosa podatkov o sumu nedovoljenega ravnanja zaposlenih in tretjih oseb v aplikaciji banke »Prijava suma nedovoljenega ravnanja« na internetni strani Nove KBM. Prijava preko spletnega obrazca se lahko odda anonimno ali neanonimno (z navedbo prijavitelja ali brez). Omogočena je tudi ustna prijava (o ustni prijavi prijavitelj in oseba, ki prejme prijavo, zapišeta in podpišeta zapisnik). Za ustno prijavo se šteje tudi prijava, podana po telefonu na brezplačno telefonsko številko, podprto z avtomatskim odzivnikom, dosegljivo 7 dni v tednu, 24 ur na dan. Posnetek prijave prejme zaposleni iz Službe skladnosti poslovanja avtomatično po elektronski pošti.
Banka poudarja, da je največji izziv pri vzpostavljanju sistema za zaščito žvižgačev spodbuditi ljudi, da si upajo prijaviti sume kršitev, in sicer brez bojazni za morebitne negativne posledice zaradi podane prijave v dobri veri, ki izključuje odgovornost prijavitelja glede podane prijave. Prepovedano je namreč neposredno ali posredno šikaniranje, nadlegovanje, izvajanje pritiska, izražanje ali izrekanje grožnje ali diskriminiranje prijavitelja z namenom povračilnega ukrepanja zoper prijavitelja.
V Goodyearu so zavezani visokim etičnim standardom in od zaposlenih pričakujejo, da prijavijo kakršnokoli znano vedenje, ki je domnevno nezakonito ali neetično oz. kršitev zakonodaje ter internih politik. Pri tem imajo več možnosti glede poročanja in prijave ali za postavljanje vprašanj. Lahko se pogovorijo s svojim vodjem, kadrovsko ekipo, pravnim svetovalcem ali z regijsko skupino za skladnost in etiko. V družbi je vzpostavljeno jasno pravilo prepovedi maščevanja in povračilnih ukrepov za sodelavce, ki podajo prijavo. Prav tako je vzpostavljen sistem anonimne prijave od pričetka delovanja družbe Goodyear Slovenija. Vsako takšno prijavo skupina za skladnost in etiko, skupaj z ustreznimi strokovnimi službami glede na vsebino prijave, skrbno obravnava. Identiteta prijavitelja v procesu ni razkrita.
V Zavarovalnici Sava so že leta 2019 vzpostavili sistem za prijavo suma nedovoljenega ravnanja ali kršitve, ki je sledil smernicam evropske direktive za zaščito oseb, ki prijavljajo kršitve. Z dnem, ko je stopil v veljavo Zakon o zaščiti prijaviteljev, je bil na ravni Zavarovalne skupine Sava sprejet enoten sistem za vzpostavitev postopka notranje prijave. Namen sprejetja internih pravil je omogočiti popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter nepooblaščenim osebam preprečiti dostop do vsebine prijav, podatkov o prijavitelju in o osebah, ki jih prijava zadeva, ter tako opredeliti in zagotoviti hitre ter učinkovite postopke in ukrepe za zagotavljanje zaščite prijaviteljev. Za obravnavo prejetih prijav so bili imenovani zaupniki, ki lahko pri obravnavi prijave zaprosijo za pomoč stalno posvetovalno skupino strokovnjakov, ki jo sestavljajo pravni in drugi strokovnjaki s področja psihologije, psihiatrije, socialnega dela, medicine in drugih primerljivih strok.
V zavarovalnici poudarjajo, da sprejeti zakon predstavlja tudi korak k bolj trajnostnemu poslovanju družb v Sloveniji, predvsem z družbenega vidika ter z vidika zaposlenih in spoštovanja človekovih pravic. V praksi je največji izziv ravno pri ozaveščanju zaposlenih in pravilni interpretaciji določil zakona, zato pripravljajo več izobraževanj na to temo. Vse informacije o vzpostavljenem sistemu za notranje prijave kršitev in imenovanih zaupnikih so zaposlenim na voljo tudi na interni spletni strani.
V podjetju cargo-partner so sistem za zaščito žvižgačev vzpostavili že leta 2018, ko je bila sprejeta prva interna smernica za to področje, ki je natanko opredelila proces prijave in reševanja prijav ter zagotavljanja anonimnosti. Zaposleni lahko prijavo podajo preko petih kanalov: 1) preko spletnega obrazca na intranetu, 2) preko korporativne spletne strani (https://www.cargo-partner.com/environmental-social-and-governance/governance/whistleblowing), kjer je objavljena povezava na spletni obrazec za podajanje prijave, 3) preko posebnega namenskega elektronskega naslova, 4) po pošti ali 5) po telefonu. Zaposlene in poslovne partnerje spodbujajo, da pomagajo zaščititi integriteto podjetja, tako da prijavijo vsako vedenje, ki bi lahko negativno vplivalo na ugled ali poslovne odnose. Ustvarili so namenski portal, ki omogoča enostavno poročanje o dejanjih, ki lahko pomenijo nevarnost za zdravje in/ali varnost ljudi ali škodo okolju, o kaznivih dejanjih, vključno z goljufijami, podkupovanjem, korupcijo in pranjem denarja, o nasprotjih interesov, nelojalni konkurenci, neupoštevanju zakonskih predpisov, zlorabi sredstev podjetja ipd. Zaposlene redno seznanjajo z možnostjo anonimnega prijavljanja kršitev, prav tako posodabljajo področno interno smernico, s katero bodo posodobili tudi interne procese.
ABENA-HELPI d.o.o. ima vzpostavljen sistem za zaščito žvižgačev v okviru globalne spletne strani skupine Abena, katere del so. Vzpostavljen je spletni sistem ABENA Whistleblower Hotline za prijavo kakršnega koli suma neetičnega ravnanja. Vse informacije so obravnavane strogo zaupno, sprejemajo tudi anonimne prijave, saj si za nadaljnje stike in vprašanja lahko prijavitelj odpre varen poštni predal za komuniciranje.
Pri pregledu že vzpostavljenih in delujočih sistemov lahko razberemo, da so vzpostavljeni raznoliki sistemi, ki omogočajo zelo različne načine prijave kršitev. Delo na tem področju se seveda ne konča z vzpostavitvijo mehanizma za zaščito prijaviteljev, kot jo zapoveduje zakonodaja. Šele delovanje v praksi, ozaveščanje in izobraževanje bodo prinesli dejanski napredek na tem področju in s tem izboljšanje etične kulture ter vrednot v družbi.
