Zeleno omrežje Slovenije
Nove sodobne potniške garniture vlakov so potniškemu prometu Slovenskih železnic prinesle bolj udoben in sodoben prevoz, z večjo ponudbo za prevoz koles in gibalno oviranih oseb. So tudi energetsko varčnejši in imajo možnost rekuperativnega zaviranja. Kot pravi mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ – Potniški promet, d.o.o., si želijo še mednarodnih povezav z več nočnimi vlaki. Število potnikov narašča, ko bodo končane investicije na progah, pa pričakujejo še večji porast potnikov. Skupaj s partnerji ponudbo nadgrajujejo s koncepti zelene mobilnosti.
Lani spomladi ste v slovenski železniški potniški promet umestili 52 novih sodobnih potniških vlakov švicarskega proizvajalca Stadler, do konca leta 2024 jih bo še dodatnih 20. Kako so novi vlaki pripomogli h kvaliteti storitev potniškega prometa, se njihovo število povečuje?
Res je, pred kratkim smo podpisali pogodbo za nakup dodatnih 20 novih sodobnih potniških garnitur in dobavo prvih vlakov tega naročila pričakujemo v letu 2025. Želimo si še dodatne nove potniške vagone, 20 vagonov, in vsaj 4 nove večsistemske električne lokomotive za mednarodni promet. S tem bo naš vozni park večinoma moderniziran. Želimo si nove mednarodne povezave tudi z več nočnimi vlaki, za katere pa rabimo večsistemske lokomotive in spalne vagone, za katere upamo, da prav tako najdejo mesto v naši ponudbi. Z novimi vlaki se je železniški promet zelo moderniziral. Potniki imajo bolj udoben, sodoben prevoz, več ponudbe za prevoz koles in za prevoz gibalno oviranih oseb, sodoben informacijski sistem, wi-fi itd. Pomemben je tudi velik prispevek k okolju, saj so novi vlaki energetsko še varčnejši.
Kakšni so odzivi potnikov?
Število potnikov narašča. Večinoma na račun sproščenih ukrepov, številnih novih vlakov Slovenskih železnic in tudi ugodnih ponudb za potovanja z vlaki. Tudi zaradi višjih stroškov cestnega prevoza z avtomobili je vlak vedno bolj popularna in ekonomična izbira. V letu 2022 je bilo število prepeljanih potnikov v notranjem in mednarodnem prometu glede na leto 2021 višje za več kot četrtino. Število prepeljanih potnikov v letu 2022 je tudi večje kot v letu 2019, pred pandemijo covid-19. V letu 2019 smo prepeljali 13,9 mio potnikov, v letu 2022 pa 14,9 mio potnikov. Letos beležimo še večje število potnikov glede na lansko leto. Ko bodo vsa investicijska dela končana in na progah ne bo več ovir, ki zahtevajo nadomestne prevoze, počasne vožnje, bo, verjamem, povpraševanje po prevozih z vlaki še večje.
Kakšni so energetski in drugi okoljski prihranki novih potniških vlakov?
Raba energije in ogljični odtis sta za nas zelo pomembna kazalnika. Nove potniške garniture Stadler so energetsko varčnejše, elektromotorne garniture imajo možnost rekuperativnega zaviranja, to je zavorni sistem, ki s pomočjo elektrodinamičnega zaviranja izkorišča energijo in jo prenaša nazaj v električno omrežje. Okolju so prijaznejše, saj se zmanjša ogljični izpust, nižji so eksterni stroški, nižje so emisije hrupa, saj so opremljene s tehnologijami za zniževanje emisij hrupa. Dizelmotorne garniture imajo vgrajene nove, sodobne in racionalnejše dizel motorje, ki izpolnjujejo standarde EU glede omejitve vrednosti emisij trdih delcev (PM), ogljikovodikov (HC) ter dušikovih oksidov (NOx). V letu 2022 smo v primerjavi s preteklim letom ogljični odtis znižali za približno četrtino, s 33 na samo 25 g CO₂e/PKM.
S 1. junijem so začele veljati nove enotne vozovnice, ki naj bi spodbudile širšo uporabo javnega potniškega prometa, tudi za prihod na delovno mesto. Kakšna so vaša pričakovanja oziroma predvidevanja in kako v Slovenskih železnicah ponudbo prilagajte glede na povpraševanje?
Cenejše vozovnice so potnikom zagotovo privlačne in lahko pritrdimo, da ima to vpliv na odločitev uporabnika, da se odloči za prevoz. Pričakujemo, da se bo število po – tnikov še povečalo. V prometnih konicah so na nekaterih progah določeni vlaki v večini že sedaj polno zasedeni in nam precej po – večano povpraševanje zagotovo predstavlja izziv v zagotavljanju zadostne kapacitete. To bomo reševali in prilagajali sproti glede na tokove potnikov. Z novimi vlaki je seveda zagotavljanje večje kapacitete lažje, so pa tu infrastrukturne omejitve. Npr. enotirna proga v prometnih konicah omogoča zelo omejeno kapaciteto prevozov. Hkrati se na slovenskem železniškem omrežju izvajajo številna investicijska dela, ki povzročajo na določenih odsekih ovire v prometu, a na dolgi rok prinašajo možnosti za boljši javni promet. Kot prevoznik si močno že – limo vlaganj v infrastrukturo, da se poveča tudi propustnost na progah (dvotirnost), da lahko ponudimo potnikom več vlakov in s tem večjo kapaciteto za potnike.
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo izvaja obsežnejše investicije v železniško omrežje, tudi za izboljšanje poteka potniškega prometa. Katere investicije na tem področju potekajo in so nujne za pretočnost železniškega prometa ter posledično omogočajo širitev ponudbe?
V zadnjih letih res potekajo obsežna vlaganja v železniško infrastrukturo, kar trenutno povzroča ovire v železniškem prometu, včasih tudi nadomestne prevoze zaradi zapor prog, začasno počasnejšo vožnjo in zamude, a dolgoročno to prinaša možnost boljših storitev za potnika. Potniki si seveda želimo hitrih povezav. Glavni faktor za omejitev širitve ponudbe voženj potniških vlakov so danes infrastrukturne omejitve predvsem na enotirnih progah ter trenutno investicijska in vzdrževalna dela na infrastrukturi, ki povzročijo zmanjšano propustnost proge. Potovalni čas je precej odvisen tudi od konfiguracije proge in dovoljenih hitrosti voženj. Če vzamemo za primer dolžino poti iz Ljubljane do Kopra, je železniška pot občutno daljša v primerjavi s cesto, kar posledično pomeni daljši potovalni čas. Železnice so speljane glede na naravne danosti, včasih ni bilo toliko tunelske in viaduktne gradnje, zato imajo proge daljše kilometrske razdalje v primerjavi s cestno povezavo. Večinoma so železnice gradili po naravnih geografskih možnostih. Hitri vlaki pa zahtevajo ločeno infrastrukturo. Poleg tega so nekatere proge, kot sta npr. Divača–Koper in dolenjska proga enotirne, kar omejuje kapaciteto voženj. So pa tudi na teh progah odseki, ki so časovno absolutno konkurenčni cesti, npr. pot iz Borovnice v Ljubljano ali Ivančna Gorica/Grosuplje–Ljubljana. Prav tako proga Ljubljana–Dobova¸in enotirni progi Jesenice–Kranj–Ljubljana in Kamnik–Ljubljana. V primeru dvotirne proge bi lahko zagotavljali še boljšo pretočnost vlakov in zelo razširili ponudbo, ker je tu potencial potnikov resnično velik. Omogočena bi nam bila tudi vzpostavitev taktnega prometa, ki je prijazen za uporabo. Tudi nova kočevska proga je po času potovanja v časovnih konicah primerljiva s cestnim prevozom, prav gotovo varnejša, udobnejša in prijaznejša do okolja. Potniški vlaki Slovenskih železnic lahko tehnično dosegajo najvišje hitrosti od 100 do 200 kilometrov na uro, moramo pa hitrost vožnje tako kot na cesti tudi na železnici prilagajati infrastrukturnim omejitvam, ki so prevozniku predpisane.
Ali se vozni časi zmanjšujejo?
Potniški promet Slovenskih železnic izvaja javni promet v Sloveniji z več kot 580 vlaki dnevno. Na račun novih garnitur lahko ponudimo na posamezno vožnjo vlaka večje kapacitete in s tem prevoz večjega števila potnikov. Ponudbo smo uspeli delno že razširiti. Z novimi vlaki lahko dodajamo dodatne regionalne vlake, ki hitreje pripeljejo potnike iz bolj oddaljenih krajev, ker imajo manj postankov. Na vseh progah bi zato radi dodali več regionalnih vlakov, da pritegnemo potnike tudi iz bolj oddaljenih krajev, saj bo čas potovanja atraktivnejši. Kot prevoznik si želimo večje potovale hitrosti, kjer so ključne investicije v infrastrukturo.
Od letos skupaj s partnerjem T2 Rotolab ponujate skupno uporabo vlakov in električnih avtomobilov, ki ste jo poimenovali »Slovenske železnice ‘Gremo zeleno’«. Kakšni so prvi odzivi na ponudbo in kdo predvsem koristi storitev? Kako trajnostne vidike še v ponudbo vključujete?
Storitve prevoza potnikov po železnici skupaj z različnimi partnerji in pod okriljem Slovenskih železnic nadgrajujemo v celovito prevozno storitev OD DOMA DO CILJA, po konceptu »MaaS – Mobility as a Service«, kot so sistemi »P+R s SŽ – Parkiraj in se pelji s SŽ«, in »E-naprej: e-avto, e-skuter, e-kolo«, skladno s koncepti mobilnosti tudi »Carsharing« in »Bikesharing«. Na večjih železniških postajah je potnikom že na voljo možnost izposoje koles, uporabe kolesarnice in parkirišč za kolesa. Na železniški postaji Ljubljana pa Slovenske železnice skupaj s partnerjem T2 Rotalab od januarja letos ponujamo skupno uporabo vlakov in električnih avtomobilov. Sledimo svoji viziji razvoja trajnostne, okolju prijazne in povezane storitve. Ljubljana je kot največja železniška postaja izbrana za pilotni projekt, kjer lahko potniki po prihodu z vlakom svojo pot nadaljujejo z električnimi avtomobili iz ponudbe izposoje vozil GreenGo, ki je za potnike Slovenskih železnic 33 % cenejša.
