Potniški promet v Mariboru
Kakšen bo razvoj javnega potniškega prometa v Sloveniji skozi naložbe v prometno infrastrukturo? To je bil osrednji izziv strokovnega posveta Društva za ceste Severovzhodne Slovenije, ki je k pripravi strokovnih prispevkov pritegnilo Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcijo RS za infrastrukturo, podjetje Elea iC, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, Mestno občino Maribor in regionalno razvojno agencijo za Podravje. V reviji objavljamo dva prispevka, ki predstavljata elektrifikacijo javnega potniškega prometa v Mariboru in načrte za razvoj rečnega prometa na Dravi. Mariborske izkušnje z e-avtobusi so dobre, zato načrtujejo 50 % elektrifikacijo avtobusnega prometa. Kot kaže, pa bo še bolj zaživel rečni promet na Dravi. Projekt pripravlja RRA Podravje.
Izbrali so koncept polnjenja s hitrimi polnilnicami
S ciljem zmanjšanja emisij in hrupa zaradi avtobusnega javnega potniškega prometa je Mestna občina Maribor na podlagi Celostne prometne strategije in zavez EU o zahtevi glede implementacije okolju prijaznih avtobusov do 20230 začela z elektrifikacijo svojega avtobusnega voznega parka. Na podlagi sodelovanj in pridobljenih izkušenj iz različnih EU projektov (Eliptic, EfficienCE, APPOLO) je Mestna občina Maribor pridobila izkušnje na področju planiranja elektrifikacije javnega potniškega prometa. Po nakupu manjših električnih vozil za uporabo v mestnem jedru (Maister) in 8,5 m vozil je MOM sistematsko pristopila k elektrifikaciji linij, kjer vozijo 12-metrskimi avtobusi.
Najprej je MOM določila linijo 6 kot najprimernejšo za elektrifikacijo, saj je na končni in začetni postaji na voljo električna infrastruktura (transformatorji). Prav tako pa linija poteka po trasi, kjer zamenjava dizel avtobusov z okolju prijaznimi vozili pozitivno vpliva tudi na bližnje prebivalce. Na podlagi analize porabe energije za izbrano traso in analiziranih stroškov (TCO) različnih tehničnih rešitev je bili izbran koncept polnjenja s hitrimi polnilnicami na končni in začetni postaji ter majhnimi LTO baterijami.
V juniju 2022 sta bili vzpostavljeni invertni avtomatski hitri polnilnici ABB moči 150 kW (pri Vzpenjači) in 300 kW (na glavni avtobusni postaji) ter nabavljena 2 12-metrska e-avtobusa Iveco E-Way z 74 kWh LTO baterijami. Sistem omogoča, da se baterija napolni z 12 kWh v 5 minutah.
Po letu dni obratovanja je ugotovljeno, da je dejanska povprečna poraba e-avtobusov na progi 6 1,2 kWh. Baterije se zaradi podaljšanja življenjske dobe napolnijo le do 80 % in začnejo polniti, ko pade kapaciteta pod 74 %. Kljub majhni bateriji in da se vozilo ne polni v koničnem času zaradi prometnih konic, sistem omogoča celodnevno obratovanje za 250 km za posamezen avtobus. Izzivi, ki smo jih v letu dni obratovanja zaznali, so povezani z napakami pri povezovanju med avtobusom in polnilnico, izgubami pri prenosu električne energije med transformatorjem in polnilnico in pravilnim pozicioniranjem vozila pod pantografom zahtevajo dodatno šolanje šoferjev. Polnjenje čez dan je 50 % dražje kot polnjenje čez noč zaradi dražjega električnega toka.
Kljub izzivom smo po letu dni obratovanja z električnimi avtobusi zadovoljni tudi z ekonomskega vidika, saj je povprečen strošek energije za prevoženih 100 km 29 € za električne avtobuse, 95 € za CNG avtobuse in 48 € za dizel avtobuse.
V prihodnosti si prizadevamo za elektrifikacijo 50 % avtobusnega voznega parka do leta 2028 in vzpostavitev multifunkcijske polnilne infrastrukture, kjer bi na enem mestu polnili tako avtobuse kot e-avtomobile, e-dostavna vozila, e-kolesa in ostale oblike e-mobilnosti. Glede na ugotovljene izzive in s ciljem zmanjšanja porabe električne energije pa si prizadevamo k večji uporabi regenerativnega zaviranja, vzpostavitve prioritete za avtobuse v križiščih in krožiščih in vzpostavitve energijskih hranilnikov zaradi cenejše energije. Planiramo pa tudi investicije v obnovljive vire energije (sončne elektrarne), s katerimi bo proizvodnja elektrike tudi bolj okolju prijazna.
Na Dravi kmalu rečno pristanišče za potniška in turistična plovila
V želji po obuditvi rečnega prevoza po reki Dravi, so Mestna občina Maribor, Občina Ruše in Občina Selnica ob Dravi podale pobudo za ureditev plovbe s plovili na motorni pogon na dveh akumulacijskih jezerih na reki Dravi, ki jo omejujejo HE Fala, HE Mariborski otok ter Jez Melje. Različne pobude so bile dane tudi s strani ponudnikov turističnih storitev, ki so ob reki Dravi že ponudili turistične produkte. Zaradi svoje vodnatosti je reka Drava zanimiva tudi z vidika javnega potniškega prometa, možnosti nadgradnje in širitve ponudbe na področju športa in rekreacije.
Na območju mesta Maribor med Mariborskim otokom in Dvoetažnim mostom se načrtuje vzpostavitev javnega potniškega prometa z dvema ploviloma. Vožnja na 4,5 km dolgi poti s 5 pristani ob največji hitrosti 15 N/milj na uro bi trajala cca. 30 minut. Pristani so predvideni ob Dvoetažnem mostu na Pobrežju, na Lentu pri Titovem mostu, ob Medicinski fakulteti, pri Koroškem mostu ter ob mostu na Mariborski otok.
Na območju Koblarjevega zaliva se predvideva uredite rečnega pristanišča, kjer bi bil prostor za varen privez plovilom različne velikosti. Predvidenih je 6 privezov za 2 splava, 2 potniški plovili in 2 turistični plovili. V sklopu pristanišča se predvideva tudi ureditev vstopne in izstopne rampe za plovila. Manjše pristanišče se načrtuje ob Vodnem stolpu, kjer so predvideni komunalni privezi za manjša zasebna plovila.
Z ureditvijo Dravske promenade se načrtuje brod kot prevoz med dvema brežinama in bi predstavljal dobro dopolnitev rečnemu javnemu prevozu in turistični ponudbi mesta. Predlaga se umestitev broda pri Mariborskem otoku (iz levega brega na otok). Predvideva se še možnost ureditve prehoda iz nižjega jezera reke Drave v višje pri HE Mariborski otok. Načrtuje se izvedba premostitve višine s sistemom hidravličnega dviga in spusta, in sicer v odprtem betonskem rečnem kanalu, ki bi ga bilo potrebno izvesti v dolžini cca. 400m. Za kanuje se načrtuje ureditev izstopnih in vstopnih točk na območju Dvoetažnega mostu in Jezu Melje.
Na Brestrniškem jezeru se v letu 2024 s pomočjo participativnega proračuna MOM načrtuje ureditev javnega prevoza med centrom Drava in Sidrom s plovilom, ki bo prilagojeno za prevoz turistov in koles. Ob tem se na Brestrniškem jezeru predvideva ureditev pristana na centru Drava, Sidru in Veslaškem klubu Dravskih elektrarn Maribor. Več vstopno izstopnih točk je načrtovanih na različnih točkah vse do HE Fala, kjer je prav tako predvidena ureditev prehoda hidroelektrarne za manjša plovila.
Za ureditev plovnosti na reki Dravi bo potrebna tudi večja podpora države, saj je od sedmih zajezitev reke Drave plovba na motorni pogon z Uredbo urejena zgolj z eni. Letos se je tako ustanovila delovna skupina občin in razvojnih agencij z željo po redni koordinaciji z ministrstvom. Želja je poenotenje ključnih omejitev na reki Dravi, omogočanje izjem za javni in turistični prevoz (čas plovbe in motorni pogon) ter razširitev območja plovbe. Ob tem bi reka Drava potrebovala svojo rečno kapitanijo.
