Pot zagonskih podjetij do evropskih korporacij
| Avtor: Jože Volfand |
Kako lahko neprofitni Pomurski Tehnološki Park, ki pridobiva projekte izključno na trgu, mladim podjetjem odpira vrata do korporacij v Evropi? »Glede na to, da smo že 20 let aktivni, danes že prepoznavni in uveljavljeni v mednarodnih projektih, kot so Horizon, Central, Danube, Alpine, Euromed, Erasmus+, Interreg SLO-AT …, imamo praktično v vseh evropskih državah dobro partnersko mrežo«, pojasnjuje Marko Močnik, direktor Pomurskega Tehnološkega Parka, kako so pomagali startup podjetjem iz pomurske regije pri njihovih prvih korakih v internacionalizacijo poslovanja. Sogovornik je prepričan, da morajo mlade podjetniške talente identificirati že v šolah. Ko presoja razvojne razlike med vzhodno in zahodno Slovenijo, pa meni, da bi morala pomurska regija vzpostaviti osnovno raziskovalno-razvojno infrastrukturo.
Če bi ocenjevali rezultate delovanja vaše institucije, kaj bi postavili na prvo mesto? Je to rast poslovnih idej in zagon novih podjetij ali pa spodbujanje mladih talentov? Te naloge ne morete izpeljati brez zelo kreativnega sodelovanja s šolami, lokalnim okoljem, podjetji in drugimi strokovni inštitucijami? Je pripravljenost za sodelovanje in katera, konkretno, start-up podjetja, bi lahko imenovali kot uspešna pri realizaciji njihove ideje?
Letos praznujemo 20 let in na prvo mesto bi vsekakor postavil vzpostavitev poslovnega modela, ki zagotavlja finančno samovzdržnost delovanja podjetja. Smo namreč neprofitni d.o.o. in vir sredstev pridobivamo s projekti izključno na trgu. Kot poslovno podporna institucija na eni strani s pridobljenimi viri pomagamo gospodarstvu, na drugi strani pa ne obremenjujemo občinskih proračunov lastnikov, to je murskosoboške občine kot največjega lastnika in občine Ljutomer ter občine Odranci, ki imata manjšinjski delež. V povprečju smo letno pomagali 10-15 podjetjem pri njihovem zagonu, v zadnjih letih pa je večji poudarek na podjetjih, ki so v fazi hitre rasti.
Konkretni primeri?
V zgodovini našega delovanja sicer ne bi rad izpostavljal nobenega podjetja, ker smo z vsakim sodelovali glede na njegovo specifiko in potrebo. Ne poudarjamo splošnega izobraževanja in dela v skupinah, ker je inštitucij s to ponudbo dovolj na trgu. Vedno smo bili usmerjeni v storitve po meri in v individualni pristop. Eno prvih podjetij, ki smo mu pomagali pri izločitvi zdravega jedra iz takrat propadlega podjetja in pri zagonu samostojne dejavnosti, je današnji Cleangrad. Podjetje je danes prejemnik številnih nagrad in uveljavljeno na mednarodnem trgu. Ob veliki pomoči takratnega župana Občine Odranci in takratne RRA Mura so bili začetki podjetja Carthago v prostorih tehnološkega parka v Odrancih. Ekipa nemških investitorjev je z domačimi strokovnjaki vzpostavljala vse potrebno za prvo investicijo v proizvodno halo, zagon poslovanja in izbor prvih zaposlitev. Danes je Carthago eden največjih zaposlovalcev v regiji. Med uveljavljenimi imeni bi lahko izpostavil še tehnološke projekte na področju digitalizacije z družbami Paradajz, ki je lastnik blagovne znamke Lušt, Virs, ki deluje na področju robotizacije, Dukin na področju prestižnih letnih kuhinj in smetarnikov, Aluvar z nadgradnjo in opremo za gasilska vozila, itd. Vse več pa je sodelovanja tudi s podjetji izven regije.
Vedno v ospredju mladi in njihovi podjetniški začetki.
Da. Vsekakor se mi zdi smiselno, da se mladi srečajo s podjetji, realnimi podjetniškimi izzivi in nasploh s podjetništvom že v času šolanja. Krivulja učenja in pridobivanja izkušenj se s tem bistveno skrajša. Vedno več mladih se odloča za lastna podjetja. Je pa žal takih v Pomurju zelo malo, ker se mladi odpravijo študirat v Maribor, Ljubljano ali Gradec. Tam poslovno podporno okolje ravno tako ponuja podporo pri zagonu podjetja, zato mladi v glavnem ostanejo tam, kjer študirajo in kjer so si ustvarili poznanstva in poslovno mrežo.
Med vašimi aktualnimi projekti je povečanje zaposlitvenih potencialov v pomurski regiji. Kakšni so cilji projekta?
Pomembno se mi zdi, da se dijaki in študenti čimprej srečajo s poslovno prakso. Po drugi strani pa želimo regijskim podjetjem omogočiti, da identificirajo mlade talente na tistih področjih, kjer jim primanjkuje kader. Z ukrepi štipendijske politike imajo nato namreč podjetja možnost lažjega privabljanja mladih kadrov v podjetja. Še posebej danes, ko kadra na trgu primanjkuje.
Katere panoge v regiji dajejo ton razvoju?
Regija se je po padcu tekstilne industrije uspela prestrukturirati. Danes polovico ljudi zaposluje predelovalna industrija. Izstopa proizvodnja motornih vozil, ki ustvari največ prihodka v regiji, sledi pa kovinsko predelovalna, industrija strojev in naprav ter nato živilsko predelovalna industrija. Gospodarsko stanje se je stabiliziralo. Je v trendu rasti. Za zmanjšanje razvojnih razlik pa bi morali bistveno več vlagati v raziskovalno razvojno dejavnost, ki lahko generira večjo dodano vrednost. Pred leti se je ob visoki stopnji brezposelnosti s pomočjo tujih investitorjev ustvarjalo več delovnih mest. Danes, v obdobju nizke stopnje brezposelnosti, pa je potrebno ukrepe usmeriti v generiranje večje dodane vrednosti.
Nerazvitost regije je botrovala Pomurskem zakonu, ki je regiji namenil določena sredstva, čeprav so ocene o izplenu različne. Kako se je izteklo, kaj je regija pridobila?
Pomurski zakon je bil vsekakor potreben. Regija je uspela prestrukturirati gospodarstvo, kar je eden pozitivnih rezultatov zakona. Se pa ni nič naredilo na raziskovalno razvojnem področju, ki bi moral generirati nove zaposlitve visoko izobraženega kadra v regiji in vzpostaviti razvojno jedro. Na tem bi naj temeljila gradnja dodane vrednosti. Vsi trije razvojni centri so neslavno končali. Regija še danes nima osnovne raziskovalno razvojne infrastrukture, ki je potrebna za zmanjšanje razvojnega izostanka.
Ste izvedli kakšen projekt v okviru Pomurskega zakona?
V sklopu Pomurskega zakona je bil največji kos pogače namenjen regijskim podjetjem, kar je tudi prav. Po padcu Mure smo imeli v regiji pripravljen projekt vzpostavitve razvojnega centra na lokaciji propadle Mure. Vendar se je žal takratna politika odločila za financiranje ostalih razvojnih centrov. Na koncu smo v višini 200.000 EUR izvedli projekt sodelovanja pomurskih šol z gospodarstvom, kjer smo vzpostavili temelje vključevanja mladih v aplikativne projekte že v času šolanja. Programe smo uspeli umestiti v kurikulum nekaterih šol.
Zainteresiranim podjetjem ponujate tudi neposreden dostop do mednarodnih korporacij, ki iščejo tehnološke rešitve. Kako ste se uspeli povezati, so si nekatera podjetja odprla vrata v korporacije? S čim?
Glede na to, da smo že 20 let zelo aktivni na mednarodnem trgu, danes že prepoznani in uveljavljeni v mednarodnih projektih, kot so Horizon, Central, Danube, Alpine, Euromed, Erasmus+, Interreg SLO-AT ipd., imamo praktično v vseh evropskih državah dobro partnersko mrežo. Ker je bil en večji mednarodni projekt usmerjen v vzpostavitev podpore startup podjetjem, med katerimi se nam je zdelo smiselno vzpostaviti dostop do nemških korporacij, smo s pomočjo partnerja iz Nemčije navezali stike in dogovorili sodelovanje. Pri tem smo za korporacije izvajali skavting tehnoloških start up podjetij iz celotne Evrope, ne samo iz SLO. Nekaj slovenskih podjetij je prišlo v ožji izbor in pripravilo predstavitev. V nadaljnjih postopkih, ko se podjetja pogajajo o sodelovanju, pa nismo sodelovali.
Kaj pa je cilj projekta vzpostavitev mednarodnega ekosistema turističnih malih in srednje velikih podjetij v biosfernem rezervatu Mura – Drava – Donava. Kaj načrtujete?
Osnovni namen projekta je pomoč pri digitalizaciji turističnih ponudnikov. Gre za kombinacijo finančne pomoči, ki jo lahko prejmejo podjetja iz regije za uvedbo digitalnih rešitev, in mentorskih storitev s strani zaposlenih v tehnološkem parku. A tudi zunanjih ekspertov, ki niso pri nas zaposleni. S projektom želimo dvigniti nivo turistične ponudbe, širšo prepoznavnost in predvsem poudariti prednosti, ki jo prinaša digitalizacija v poslovni proces.
S katerimi pobudami pa je Pomurski Tehnološki park med akterji zelenega prehoda, še posebej ko gre za zelene energetske rešitve, za ravnanje z odpadki (reciklaža, predelava, popravila), kroženje materiala, za ekološko kmetijstvo in podobno?
Nova finančna perspektiva daje med najpomembnejše prioritete zeleni in digitalni prehod. Zato so tudi razvojni projekti, ki jih pripravljamo na mednarodnem in na nacionalnem nivoju, usmerjeni v te rešitve. Na regionalnem nivoju smo se skupaj z lastniki, Znanstveno Inovacijskim Središčem Pomurje in CEROP-om dogovorili, da bomo na področju ravnanja z odpadom vzpostavili raziskovalno razvojno infrastrukturo in zagnali nove raziskovalne projekte. Prepričan sem, da obstaja v regiji velik neizkoriščen potencial na tem področju.
Razvojne priložnosti so. Tudi razlike med kohezijskima regijama v Sloveniji so stabilne, ugotavlja Umarjevo poročilo o razvoju. Pomurska regije ja leta 2020 dosegla 69,2 % BDP na prebivalca v primeri slovenskim povprečjem, kar sicer kaže na določeno rast. Vendar je vzhodna Slovenija s 74 % še vedno daleč od evropskega povprečja. Cilji regionalne politike Slovenije 2021-2027 med prioritete postavljajo razvojno dohitevanje evropskih regij in zmanjšanje regionalnih razlik. Koliko lahko Pomurski Tehnološki Park prispeva k hitrejšemu razvoju, kje najbolj in kje so vzroki, da se razvojne razlike med zahodno n vzhodno Slovenijo ne zmanjšujejo?
Pomurska regija se sicer razvija, po nekaterih kazalcih ni več najmanj razvita regija v SLO, še vedno pa držimo nivo 70 % slovenskega povprečja, kot smo ga imeli pred 20 leti, čeprav je v obdobju 2008 do 2010 razvoj padel pod 65 % slovenskega povprečja. Razlog za razvojni razkorak med V in Z kohezijo leži vsekakor v geografski legi, saj SV Slovenije močno migrira v Avstrijo, kjer so makroekonomski pogoji, predvsem glede fiskalne politike, ugodnejši. To nenazadnje vpliva na vedno večji odliv strokovnega kadra s tega območja. Ocenjuje se, da je v Avstriji zaposlenih več kot 32.000 državljanov Slovenije. Koliko je takih, ki so preselili bivališče v Avstrijo, pa niti nimam podatka. Vladni ukrepi, ki so primerni za Slovenijo kot celoto, dostikrat niso primerni za posamezne regije ravno zaradi specifičnih izzivov, s katerimi se soočajo posamezne regije. Vloga tehnološkega parka pri zmanjševanju razvojnih razlik pomurske regije se lahko najbolj pokaže z vzpostavitvijo osnovne raziskovalno-razvojne infrastrukture. Mislim na raziskovalne laboratorije in kompetentno raziskovalno osebje, ki bo locirano v Pomurju. Trenutno v regiji to primanjkuje. Prav to bi lahko postalo generator aplikativnih razvojnih projektov in dodane vrednosti pomurskih podjetij.
