SRIPi in trajnostna Strategija pametne specializacije
| Avtor: Marko Hren |
V pomladanskih mesecih sta potekali dve poglobljeni javni razpravi o slovenskem ekosistemu inovacij in vlogi ter pomenu SRIPov in strategije pametne specializacije za konkurenčnost gospodarstva. V besedilu nastopa kratica S3 za Smart Specialisation Strategy kot koncept. V slovenskem kontekstu je poznana v minuli kohezijski ovojnici kot S4 s četrtim »S« za »Slovene« in letos prenovljena in sprejeta kot S51 s petim »S« za Sustainable/trajnostna. Torej, trajnostna Slovenska strategija pametne specializacije. Prvi dogodek je potekal – pomenljivo – na Valentinovo v organizaciji agencije SPIRIT in partnerskih resorjev (MGTŠ in MKRR). Zamišljen je bil kot srečanje med predstavniki EIT (European Institute of Technologies) skupnosti znanja in inovacij (t.i. KIC z EIT RIS HUB v Sloveniji) in strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP). Drugi dogodek je potekal konec maja na GZS pod naslovom »SRIP-i in gospodarska konkurenčnost Slovenije«. Mesec maj in Valentinovo nakazujeta na osnovno poslanstvo SRIP: zaročiti večdeležniško sodelovanje med vsemi deležniki inovacijskega ekosistema v četverni vijačnici inovacij.
Na prvem dogodku smo tehtali poslovne modele večjih bratov in sester SRIPov na evropski ravni, torej EIT-jevih KIC (podnebna inovacijska iniciativa EU) in ugotavljali, da je potrebno v financiranje SRIP privabiti nove vire ter okrepiti razpravo o konkretnih ciljih in storitvah SRIPov za svoje člane. Drugi dogodek je bil namenjen utrditvi položaja SRIPov kot inštrumenta za povezovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij in s tem za dvig produktivnosti in dodane vrednosti. Tudi za pospeševanje prepotrebne industrijske transformacije v smislu dvojnega (zelenega in digitalnega) prehoda.
Oba dogodka sta izpostavila pomen ustanovitve RRI stičišča ali enotne platforme za delovanje SRIPov, ki bo omogočilo enovito izvajanje storitev. Te so v interesu vseh mrežnih razvojnih akterjev, vključno s skupno analitiko, pregledom nad RRI opremo, potrebah na področju kadrov in internacionalizacijo.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je razpravo o SRIPih usmeril k cilju hitrejšega prehoda od invencij do trga, a obenem spomnil, da so SRIPi več kot orodje za konkurenčnost. So tudi »posrečen primer preseganja stereotipov«, kot je povzel dolgotrajne šibkosti slovenske RRI sfere pri prenosu znanja.
So SRIPi torej bolj zdravilo za naše zaostanke v inovacijskem izvajanju, bolj prehransko dopolnilo za produktivnost ali pa jih lahko dojemamo kot superživilo za vzhajanje slovenskega gospodarstva v konkurenčnih verigah vrednosti? V enoti, ki na MKRR vodi koordinacijo S5, jemljemo S3 kot koncept in SRIPe kot ključne izvajalce, kot nepogrešljiv mehanizem za učvrstitev naših RRI akterjev v evropskih verigah vrednosti. Pri tem pa igra delujoč, agilen in robusten podporni ekosistem osrednjo vlogo pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti.
Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer imajo regije v EU kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc ter s tem inovacijski potencial za konkurenčen nastop v globalnih verigah vrednosti in na globalnih trgih. Zato koncept pametne specializacije že dolgo ni več samo pogoj za črpanje sredstev iz Evropske kohezijske politike, temveč je ključni vzvod za transformacijo in povečanje produktivnosti. Zato ukoreninjanju koncepta pametne specializacije med razvojnimi in inovacijskimi akterji v slovenskih pokrajinah posvečamo posebno pozornost z organizacijo obiskov in delavnic s SRIPi v vseh slovenskih statističnih pokrajinah.
Novo vlogo koncepta S3 odsevajo tudi centralizirani razpisi za sredstva, ki jih razpisujejo agencije Evropske komisije (posebej. nedavno objavljeni Interregional Innovation Investment Instrument I3²) in skupni podvig Odbora regij in Evropske komisije za povečanje razumevanja koncepta pametne specializacije v vseh evropskih regijah – Partnership for Regional Innovation – https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/pri
Izplen akterjev SRIPov na dosedanjih razpisih I3 je sorazmeren z intenzivnostjo aktivnosti, ki so jih SRIPi na področju povezovanja s komplementarnimi kompetenčnimi akterji v Evropi opravljali doslej: vstopanje v S3 tematske platforme³, Vanguard iniciativo⁴, sodelovanje v PRI in z EIT KIC⁵.
Letošnji pomladanski razpis I3, z roki oktobra 2023 kaže na trende bodočega financiranja RRI – komplementarno financiranje iz ESRR in H2020 za evropske verige vrednosti (inovacijske doline v enotnem evropskem inovacijskem ekosistemu), skupno financiranje in raba IRR infrastrukture, skupno načrtovanje pilotov in demonstracijskih projektov in skupne dejavnosti za širjenje inovacij ter izboljšanje kompetenc in potencialov.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je dejal, da Vlada RS kratkoročno ne bo bistveno spreminjala politike na področju SRIPov in najavil, da se jeseni nadaljuje z njihovim osnovnim financiranjem. Delovanje SRIPov se bo tako nadaljevalo v t.i. četrto fazo po obstoječi shemi državnih pomoči, ki je veljavna do leta 2025. V vmesnem času bo MVZI pripravilo novo sheme državnih pomoči za financiranje po izteku obstoječe. Kot kažejo dosedanje potrebe in predlogi SRIPov, bo poleg rednih dejavnosti SRIPov poudarek na zagotavljanju sredstev za skupno razvojno opremo/infrastrukturo. Skupni razvojni in demonstracijski centri predpostavljajo utrditev sodelovanja med prednostnimi področji S5 in dodatno iskanje sinergij posebej med vertikalnimi verigami vrednosti in horizontalnimi, presečnimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami ter poslovnimi modeli. To je ključno za uspešnejše uveljavljanje KETs in modelov prehoda v krožno gospodarstvo. Z drugimi besedami, globoko sidranje tehnologij (Deep-Tech) v verigah vrednosti za razliko od posamičnih ukrepov tehnološke modernizacije v smislu plitkega posodabljanja proizvodnih in poslovnih procesov (Shallow -Tech) z uporabo posamičnih visokih tehnologij (Hi-Tech) pri posamičnih akterjih RRI verige.
In prav v uveljavljanju deep tech se kaže nemara največja dodana vrednost grozdov, SRIPov, ob trendih, ki jih najavlja evropska taksonomija, uveljavljanje načela »da se ne škoduje bistveno« znanega kot DNSH, digitalnega pasoša, ki bo pospešil potrebo po transparentni izdelavi presoje trajnostnosti v celotnem življenjskem ciklu (Sustainability LCA) ipd. Okvir za standardizacijo se postavlja, izvedbene platforme tudi. V nekaj letih bodo standardi za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo robustno posegli v vse pore gospodarstva in mednarodne trgovine. Na ta val se mora pripraviti gospodarstvo kot celota.
SRIPe torej vidimo kot ključnega akterja za prehod v zeleno, krožno, digitalno gospodarstvo. Klen slovenski pridevnik za dvojni prehod je »bister« prehod. Bistro vsebuje kvalitete pameti, čistosti in osredotočenja. Nenazadnje – tehnični muzej dediščine inovacij na naših tleh imamo v kraju Bistra.
Slovenija ima za pravočasen ‘bister’ prehod dobre podlage, pa tudi svareče pasti. Medtem ko študije inštituta Bertelsman o dvojnem prehodu »Technological capabilites and the twin transition in Europe« nakazujejo na optimizem z rangiranjem povezav na področju patentov na zelenih tehnologijah v obeh slovenskih kohezijskih regijah relativno visoko, pa UMARjevo Poročilo o produktivnosti prinaša resna opozorila, ki navajajo k ukrepanju, kar je revija ESG zgoščeno povzela v minulih izdajah.
Gotovo je zdaj pravi trenutek, da poenotimo razumevanje vloge strateških partnerstev in v ta namen postavimo ključne ugotovitve.
Strateška partnerstva v svojem razsežju bistveno presegajo kontekst S3/S5 kar narekuje močneje povezave SRIPov z vsemi resorji vlade, ki imajo pristojnosti za politike, ki vplivajo na posamezna področja S5.
S5 v svojem razsežju bistveno presega ovojnico EKP za SI in seveda sam tematski cilj Pametnejša Evropa, kjer S3 kotira kot omogočitveni pogoj za črpanje sredstev.
– SRIPe kot razvojne grozde je treba razumeti kot ključni dejavnik v kontekstu trajnostnega razvoja SI, torej kot akterje v vseh vzvodih podpor in financiranja RS.
– SRIPe kot razvojne grozde Slovenskega gospodarstva, vpetega v globalne verige vrednosti, je treba obravnavati v kontekstu Ekosistema konkurenčnih verig EU. Slovenski in evropski inovacijski sistem sta neločljivo povezana.
Sredstva kohezijske politike tako igrajo za vlogo SRIP pomemben, a vendar manjši del. Najbolj zgovorni primeri so na področjih krožnega gospodarstva, kjer je predvidena podpora Centru za prehod v krožno gospodarstvo iz sredstev NOO v sodelovanju z EIT KIC Climate. Na področju IKT so v ekosistemu že nastale bistvene spremembe z ustanavljanjem DIH (Digital Innovation HUB) in centraliziranim inštrumentom Digital Europe, ki dopolnjuje ostale Centralizirane inštrumente – npr. Obzorje 2020, pomembne projekte v skupnem interesu EU (IPCEI) idr. Posebej zgovoren je prvi S3 na kožo pisan podporni mehanizem v EU, inštrument I3 – interregional Innovation Investment Instrument, ki ga je inkubiral DG Regio na pobudo Vanguard inicative.
Tematski sklopi I3 GREEN- DIGITAL- MANUFACTURING so usmerjeni v dvojni prehod in deep-tech. Razpisi z možnostjo kaskadnega financiranja in zahtevo po 70% dodelitvi sredstev neposredno za investicije za podjetja neposredno podpirajo deležnike v gospodarstvu pri razvojnih projektih stopnje razvitosti nad TRL 6 (Technological readiness Level), torej v kritični fazi investicij, potrebnih za prilagajanje inovacij za demonstracijo v realnih okoljih, kar vključuje razvoj kompetenc med udeleženimi deležniki.
Koordinatorji SRIP-ov so se v panelni razpravi strinjali, da je za dosego omenjenih ciljev ključno podporno okolje, znotraj katerega lahko podjetja sodelujejo med seboj in z vsemi ostalimi deležniki. Pomen sodelovanja SRIPov, ki kot taki vsekakor predstavljajo pomemben podporni ekosistem, so poudarili tudi predstavniki podjetij Impol, Qlector, Surovina, EMONA RCP, Cosylab in Marles hiše Maribor, ki so na dogodku predstavili dobre prakse. V okviru okrogle mize smo sodelujoči, generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, državni sekretar Matevž Frangež, MGTŠ, Jasna Rojc, MVI, Nataša Vrhovec, MVZI, dr. Slobodan Šešum, MZZ, in Marko Hren, MKRR, razpravljali o viziji razvoja človeških virov, trajnosti in internacionalizaciji v Sloveniji. Za to bo potrebno dvigniti raven profesionalnosti projektnih pisarn SRIP, ki bodo s svojimi člani morale zagotovile dodatno prioritizacijo na osnovi robustne presoje o tržnem potencialu in pozicijah v mednarodnih verigah vrednosti.
1 https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/04/S5_Verzija-1.0_lektoriran-cistopis_25.4.2023_3.docx
2 I3 – STRAND1 in STRAND 2a https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/topic-search;callCode=null;freeTextSearchKeyword=;matchWholeText=true;typeCodes=0,1,2;statusCodes=31094501,31094502,31094503;programmePeriod=2021%20-%202027;programCcm2Id=44416173;programDivisionCode=null;focusAreaCode=null;destinationGroup=null;missionGroup=null;geographicalZonesCode=null;programmeDivisionProspect=null;startDateLte=null;startDateGte=null;crossCuttingPriorityCode=null;cpvCode=null;performanceOfDelivery=null;sortQuery=sortStatus;orderBy=asc;onlyTenders=false;topicListKey=topicSearchTablePageState
3 https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/s3-thematic-platforms
4 https://www.s3vanguardinitiative.eu/
5 https://eit.europa.eu/our-communities/eit-innovation-communities
6 https://www.bertelsmann-stiftung.de/en/publications/publication/did/technological-capabilities-and-the-twin-transition-in-europe
