V knjigi Točka brez vrnitve avtor Matevž Lenarčič ne opisuje le poti okrog sveta z ultralahkim letalom, pač pa se nemalokrat ozre na zemljo z miselnimi in čustvenimi refleksijami, kaj se dogaja s planetom. Pri tem tudi pojasnjuje, zakaj je meril črni ogljik. Med zanimivimi sporočili v knjigi je njegova misel, kam peljejo človeštvo nove tehnologije:
Nas torej tehnologija lahko reši propada? Velika večina ljudi verjame v zmožnost človekovega neomejenega uma, ki lahko premaga vsak problem. Kruto dejstvo pa je, da nove tehnologije vedno rešujejo probleme, ki jih je prinesel razvoj predhodne nove tehnologije, ki je nastajala predvsem zaradi produkcije novih izdelkov, ki poganjajo potrošništvo, to spiralo smrti. Če na primer govorimo o čudoviti drugi industrijski revoluciji, ki naj bi se pričela z iznajdbo motorja na notranje izgorevanje, je sedaj popolnoma jasno, da je kolateralna škoda eksponentnega razvoja takratnih novih tehnologij in uporabnih izpeljank naravno, za človeka zdravo in primerno okolje. Večina držav tega sveta zaradi novih tehnologij, gonje za dobičkom, neskončne rasti BDP – bruto družbenega proizvoda že v prvi polovici leta preseže količino resursov, ki jih planet zemlja lahko obnovi v enem letu. Preostanek leta živimo na kredit, ki bo za prihodnje generacije morilski. To vemo vsi, vendar kljub temu vsak dan poslušamo vrhunske ekonomiste, predavatelje na univerzah, politike na vseh ravneh, da potrebujemo še več, še boljše, da moramo proizvajati hitreje za manj, biti inovativnejši, bolj podjetni, ustvarjalni, potrebujemo prebojno znanost, sicer nas bo konkurenca povozila. Očitno so se ti ljudje zaciklali v svojem specifičnem svetu številk in ne vidijo realnega stanja, ki je pravzaprav realno ekološko sranje. Aktualne nove tehnologije, robotizacija, umetna inteligenca, digitalizacija, banke podatkov, pametna mesta, pametno orožje imajo v svetu, ki ga vodijo ali z njim upravljajo ljudje z izrazitimi psihološkimi motnjami, neskončne možnosti zlorabe.
Mehanična inteligenca, obdelava podatkov v najkrajšem možnem času, je postala merilo za splošno inteligenco, napredek in razvoj. Čustvena inteligenca, ki je pravzaprav ustvarila Človeka z veliko začetnico, svet, v katerem je prijetno živeti, kulturo, umetnost, etiko, moralo, takšna inteligenca je postala nepotreben balast in zaviralna sila razvoja.
Finančno gospodarstvo, ki je prevzelo primat, omogoča bogatenje premožnih na račun ostalih, saj si lahko privoščijo svetovalce za utajo davkov, strokovnjake za špekulacije na borzah, odvetnike za morebiten padec z roba legalnega. Ti ljudje potrebujejo visoko tehnologijo, ti ljudje potrebujejo 5G hitrosti za borzne špekulacije, ti ljudje potrebujejo brezmejno maso potrošnikov in ti ljudje potrebujejo vojne. Več kot 70 % svetovnega kapitala danes ustvarjajo finančne malverzacije, finančno špekulativno gospodarstvo, kjer seveda nimajo vsi enakih možnosti. Vse to je bilo ustvarjeno za tisti 1 % najbogatejših, da dodatno izčrpavajo ostalih 99 % in naravne resurse našega planeta.
Vir: iz knjige Matevža Lenarčiča Točka brez vrnitve, Založba Sanje
