Glede na dosedanje objave iz nefinančnih sektorskih računov za nefinančne družbe smo pričakovali nominalno rast dodane vrednosti v višini 17 odstotkov in EBITDA za 23 odstotkov. Na podlagi nacionalnih računov (metoda spremljanja BDP) smo pričakovali najmanj 15-odstotno rast dodane vrednosti v družbah, saj se je nominalni BDP v predhodnih letih povečeval za dve odstotni točki manj, kot je naraščala nominalna dodana vrednost v gospodarskih družbah.
Vendar ni bilo tako, saj se je dodana vrednost v družbah zvišala za le 7,6 odstotka, to je bilo 5,4 odstotne točke manj od spremembe nominalnega BDP oziroma, poenostavljeno rečeno, pol manj, kot je bilo pričakovano. Izraženo v vrednosti, to pomeni za 2,2 milijarde evrov nižji BDP od prve ocene. To pa nima tako majhnih posledic, saj lahko pomeni veliko negativno revizijo oziroma popravek o rasti BDP v predhodnem letu, saj so letna poročila nefinančnih družb med ključnimi vhodnimi informacijami, ki ob prvi oceni BDP (14. februar 2023) tudi še niso bila na voljo. Celotna dodana vrednost družb je lani sicer znašala 30 milijard evrov, kar je bilo enako približno polovici BDP države (59 milijard evrov po prvi objavi).
Če se vrnemo na spremembo dodane vrednosti pri družbah (+ 7,6 odstotka), smo nad dinamiko lahko odkrito razočarani, saj to ob uporabi BDP-deflatorja v višini 7,6 odstotka (povprečno spremembo cene blaga ali proizvoda leta 2022) pomeni realno stagnacijo dodane vrednosti. Družbe kot celota so tako lani imele realno gledano podoben obseg poslovanja kot leta 2021.
Negativni prispevek k spremembi dodane vrednosti sta imeli dejavnosti preskrbe z električno energijo, plinom in paro (zmanjšanje dodane vrednosti za 590 milijonov evrov) ter manjšega tudi finančne in zavarovalniške dejavnosti (za 60 milijonov evrov – predvsem zaradi padcev dodane vrednosti v eni od energetskih holdinških družb ter v družbi, ki se ukvarja s trgovanjem v energetiki).
Vir: Delo
