Da moč zelenega vala v evropski politiki vse bolj pojenja, postaja iz dneva v dan bolj očitno. Predvsem na desnem polu – a ne samo tam – želijo z nasprotovanjem zeleni politiki Bruslja kovati volilni kapital.
Zastavonoša velike zelene preobrazbe je evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen. Četudi nemška krščanska demokratka prihaja iz njihovega tabora, je v najmočnejši politični družini, Evropski ljudski stranki (EPP), na zeleno preobrazbo vse več kritik. Potem ko so napadali projekt prepovedi novih avtomobilov na notranje zgorevanje z letom 2035, so se v EPP postavili proti še dvema velikima zakonskima predlogoma evropske komisije – o zmanjšanju uporabe pesticidov do leta 2030 za polovico in o obnovi narave. Ob njuni objavi junija lani sta bila razglašena za prelomna, pionirska. Z ukrepi za obnovo narave bi do leta 2030 zajeli vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU – gozdove, kmetijska zemljišča, mestne ekosisteme. Predlog je bil v odborih za kmetijstvo in ribištvo evropskega parlamenta, ki imata v njegovi obravnavi posvetovalno vlogo, zavrnjen. Zelo v nasprotovanju ključnima okoljskima predlogoma vidijo ideološko kampanjo. če oba v zakonodajnem postopku ne bosta pod streho do pomladi, bo povsem negotovo, ali bosta preživela. Tudi iz držav članic prihajajo znamenja, da bi v EU pri sprejemanju zelene zakonodaje morali pritisniti na zavoro. Poleg prepovedi klasičnih avtomobilov čez dvanajst let je bilo med drugim sprejeto povečevanje stroškov izpustov CO2 tako za gospodarstvo kot za gospodinjstva. Pred sprejetjem je direktiva o obnovljivih virih, po kateri naj bi se njihov delež v energiji do leta 2030 zvišal na 42,5 odstotka.
Vir: Delo
