Evropska komisija je v okviru pomladanskega svežnja evropskega semestra 2023 državam članicam danes dala smernice politik za ohranjanje reform in naložb za zagotovitev dolgoročne blaginje, konkurenčnosti, pravičnosti in odpornosti EU. Komisija v poročilih o posameznih državah za leto 2023 ocenjuje posebne socialno-ekonomske izzive ter predlaga priporočila za spopadanje s ključnimi gospodarskimi in socialnimi izzivi, ki so v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost le delno obravnavani ali niso obravnavani.
Države članice bi morale še naprej izvajati svoje načrte za okrevanje in odpornost in programe kohezijske politike. Prav tako bi morale napredovati pri razogljičenju gospodarstva in industrijske baze EU, odpravljanju pomanjkanja delovne sile ter neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, podpiranju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, povečanju raziskav in inovacij ter ustvarjanju pogojev za zagotovitev dolgoročne blaginje, konkurenčnosti, pravičnosti in odpornosti EU. Za spopadanje z izzivi energetske varnosti in prehoda na čisto energijo je nujna vključitev poglavij REPowerEU v načrte. V zvezi s fiskalno politiko Komisija po odpravi splošne odstopne klavzule spet izdaja kvantificirana in državam prilagojena priporočila.
Države članice, ki so na podlagi pomladanske napovedi za leto 2023 dosegle svoj srednjeročni proračunski cilj, naj v letu 2024 ohranijo trden fiskalni položaj, ostale pa so pozvane k zagotavljanju preudarne fiskalne politike. Vse države članice bi morale ohraniti nacionalno financirane javne naložbe in zagotoviti učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. Vse države članice bi morale veljavne ukrepe za energetsko podporo ukiniti do konca leta 2023. Komisija je v zvezi z izpolnjevanjem meril glede primanjkljaja in dolga pripravila poročilo za 16 držav članic, med drugim za Slovenijo. V poročilu ugotavlja, da Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška ne izpolnjujejo merila glede primanjkljaja, medtem ko Francija, Italija in Finska ne izpolnjujejo merila glede dolga. Komisija bo Svetu EU predlagala, naj spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 začne postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Vir: Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji
