Promocija
Krožno gospodarstvo
| Avtorica: dr. Marinka Vovk |
Studio krožnega gospodarstva obravnava pristop sodelovanja med Norveško in Slovenijo na področju uveljavljanja boljšega razumevanja krožnega gospodarstva kot načina življenja. Skupni koncept je nadgradnja krožnega gospodarstva v Sloveniji in temelji na oblikovalskem koncept, ponovni uporabi, industrijskem designu in krožni rabi virov. Vodilni partner projekta je ZRS Bistra Ptuj (dr. Klavdija Rižnar), kot partnerji sodelujejo OKP Rogaška Slatina, RRC Ormož, Fonix iz Norveške. Investicijo vodi CPU, ki je tudi idejni vodja projekta in odgovoren za trajnost projekta tudi po zaključku. Studio krožnega gospodarstva sestavlja set 6-tih ladijskih kontejnerjev velikosti 20′ in 40′, ki so locirani na lokacijah CPU Slov. Konjice in CPU Rogaška Slatina (ZC OKP Rogaška Slatina).
Prikazuje celotno krožno pot od nabave odvečnih kontejnerjev do zbiranja kosovnih odpadkov, stavbnega pohištva, izgradnje zelene strehe in sonaravnih sistemov OVE ter stroškovni prikaz celotne investicije, ki poteka v odsotnosti deviških materialov. Evropa se usmerja na pot k uresničitvi njenih podnebnih ciljev do leta 2030 na pravičen, stroškovno učinkovit in konkurenčen način. V Evropskem zelenem dogovoru je bil določen načrt za oblikovanje novega gospodarskega modela. Aktivnosti projekta potekajo s sofinanciranjem Norveškega finančnega mehanizma.
Globalizacijski izziv odvečnih ladijskih kontejnerjev
Ladijski kontejnerji prevažajo pošiljke po vsem svetu. Ladijski zabojnik se šteje za »intermodalni tovorni zabojnik«, kar pomeni, da ga je mogoče premikati iz enega načina prevoza v drugega – naložiti ga je mogoče na ladje, vlake in tovornjake, kar omogoča prevoz blaga po vodi, železnici in cesti. So kompaktni, za večkratno uporabo in lahko prenesejo približno 27.600 kg. Lahko služijo za življenjsko dobo 15-20 let, čeprav povprečno več kot polovico svoje življenjske dobe preživijo prazni in neuporabljeni. Pogosto se ne vrnejo v svoj izvorni kraj, saj jih je drago poslati nazaj. Na koncu se kopičijo v pristaniščih ali celo na gradbiščih. Trenutni materiali in tehnike v gradbeništvu so se izkazali za škodljive za planet. Ta industrija je odgovorna za približno 40 % emisij ogljika vsako leto. Obe lokaciji skupaj že navdušujeta nad dejstvom, da se lahko (kot na Norveškem) po principu krožnega gospodarstva marsikaj, kar bi sicer zavrgli in bi postalo strošek, znova uporabi. Projekt poleg okoljskega učinka pomembno prispeva k družbeni odgovornosti. S prikazom krožne rabe virov s ponovno uporabo odvečnih ladijskih kontejnerjev, industrijsko simbiozo, re-dizajnom, zelenimi rešitvami za oskrbo z vodo, izolacijo, ogrevanje, zeleno streho za divje opraševalce in vertikalne zelene stene, s čimer se omogoča povečano razumevanje krožnega gospodarstva.
Z namenom prikaza delovanja krožnega gospodarstva v praksi dokazujemo možnost krožne rabe virov na primeru uporabe odvečnih ladijskih kontejnerjev. Studio sestavlja šest med seboj vsebinsko povezanih ladijskih kontejnerjev (dolžine 12 m in 6 m) na dveh lokacijah in sicer v Slov. Konjicah in Rogaški Slatini. Na lokaciji Tattenbachova 5 d Slovenske Konjice je odslej mogoče v živo spoznati koncepte krožne rabe virov, saj sta opremljena dva kontejnerja iz različnih zavrženih izdelkov, kot je odpadni tekstil za namen izolacije, filc, bombažna vlakna, trstika, naravni materiali za zidne obloge, kosovni odpadki, stavbno pohištvo, električni in elektronski izdelki in drugi materiali. Ponovna uporaba opreme ladijskega kontejnerja je odličen primer krožnega gospodarstva, saj omogoča uporabo že obstoječe opreme in jo ponovno vključuje v proizvodni cikel, namesto da bi jo zavrgli in proizvedli novega. Skozi ta proces lahko spoznamo načela krožnega gospodarstva, ki temeljijo na »Reduce, Reuse, Recycle« (zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj). Prvi korak je zmanjšanje proizvodnje nove opreme, saj lahko s ponovno uporabo zmanjšamo potrebo po novi proizvodnji. To pa ima pozitiven učinek na okolje, saj se zmanjšuje količina odpadkov in emisij, ki jih proizvajajo nove proizvodne linije. Drugi korak je ponovna uporaba kontejnerja in opreme oz. izdelkov, kar pomeni, da se oprema ne zavrže po enkratni uporabi, ampak se ponovno vključi v proizvodni cikel. Na ta način se zmanjša količina odpadkov in poraba surovin za izdelavo nove opreme. Tretji korak je recikliranje in upcycling opreme in izdelkov. S tem se zmanjša količina odpadkov, ustvari se nov vir surovin za proizvodnjo nove opreme. Ponovna uporaba ladijskega kontejnerja je torej odličen primer krožnega gospodarstva, saj prikazuje primere izkoristka obstoječih virov in zmanjšanja negativni vpliv na okolje. Z izvajanjem teh načel lahko prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti, kar je tudi cilj krožne rabe virov.
Trend waste design poudarja in spodbuja uporabo odpadnih materialov ter razvoj trajnostnih izdelkov in storitev z namenom zmanjševanja količine odpadkov in negativnega vpliva na okolje. Pomembno je, da se ta trend uveljavlja tudi na projektnem območju in da postane družbeno sprejet v širšem okolju.
Studio krožnega gospodarstva je pilotni projekt
Studio krožnega gospodarstva je pilotni projekt, katerega dodana vrednost je uvedba novega pristopa uporabe zavrženih ladijskih kontejnerjev, ki so za ladjarje odpadek in jih opremiti izključno iz odpadkov v namen deficitarne rabe, kajti dejavnosti, ki jih bomo predstavili, manjkajo tako v Sloveniji kot širše.
Pilotni projekt vzpostavlja inovativne načine sodelovanja med različnimi deležniki (javni/zasebni, socialno podjetništvo in javna podjetja, javnost) na lokalni/nacionalni ravni, omogoča krožne modele poslovanja s transformacijo odpadkov v waste design izdelke, kjer ne uporabimo deviških materialov in tako spodbuja k inovativnosti na področju čim manjše rabe virov. Zasnovan je kot prostor, kjer bodo ciljne skupine spremljale preobrazbo odpadkov za funkcionalno rabo, pri čemer bomo z waste designom dosegli njihovo transformacijo za prikaz uporabe v deficitarnih prostorih, ki bi pripomogli k varčni rabi virov, zmanjševanju porabe deviških materialov in spodbujanju v nizkoogljično družbo.
Projektne informacije
Projekt »Studio Krožnega gospodarstva – studioKroG« sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 776.975,00 EUR.
Več informacij o projektu: www.bistra.si/studiokrog
