Letos je dan ekološkega dolga za Slovenijo znova nastopil 18. aprila, štiri dni pred dnevom Zemlje. Ta datum označuje trenutek, ko smo Slovenci že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. To pomeni, da bi, če bi vsi prebivalci Zemlje živeli tako kot Slovenci, več kot osem mesecev do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.

Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis državljana Slovenije znaša 5,37 gha, na žalost pa Zemlja razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planete v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih. To kaže, da je naša trenutna poraba naravnih virov prevelika in da moramo sprejeti trajnostne ukrepe za življenje znotraj meja vzdržne rabe naravnih virov. Ekološki dolg je opozorilo, da s svojimi dejanji presegamo zmogljivosti našega planeta in da potrebujemo trajnostne rešitve, ki bodo naše vire ohranile za prihodnje generacije.

Zakaj pa v Sloveniji in nekaterih drugih državah EU dan ekološkega dolga nastopi tako zgodaj? Alessandro Galli iz organizacije Global Footprint Network pojasnjuje, da je »Slovenija, tako kot večina ostalih držav EU, v preteklih desetletjih ubrala pot razvoja z ekonomskim modelom, potratnim z naravnimi viri. Slovenski dan ekološkega dolga tako opozarja na situacijo, ki je ne moremo več ignorirati, hkrati pa slovensko družbo poziva k prizadevanju za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo in življenjski slog. Za razliko od mnogih drugih držav EU je Slovenija tudi pionirka v ekološkem prehodu, saj si je v Strategiji razvoja Slovenije 2030 zastavila ambiciozen cilj zmanjšanja ekološkega odtisa za 20 %. Pri tem prehodu lahko pomembno vlogo igrajo vsi akterji v družbi, saj že obstajajo mnoge druge trajnostne rešitve, ki pa se zaenkrat še ne uporabljajo v dovoljšnjem obsegu in med vsemi deležniki.«

Slovenija, podobno kot številne druge države po svetu, se tako sooča z izzivom uravnoteženja gospodarske rasti in razvoja ter potrebe po zmanjšanju svojega ekološkega odtisa. Dejstvo je, da Slovenija v zadnjih letih vsakič znova presega svoje ekološke zmogljivosti, saj njen ekološki odtis že več let zapored presega biokapaciteto države. To pomeni, da Slovenija letno porabi več naravnih virov, kot jih lahko narava v enem letu obnovi, kar vodi v okoljsko degradacijo in izčrpavanje naravnih virov.

Vir: Inštitut za zdravje in okolje