EU in Slovenija bosta to pomlad pred velikim izzivom, kako znižati cene zemeljskega plina. Na eni strani je oskrba s plinom zadovoljiva in nabave postajajo ustaljene, toda na drugi strani imajo trgovci ogromne količine plina, ki so jih zakupili po izjemno visokih cenah.
Res je regulirana cena plina pri naših južnih sosedih med najnižjimi drobnoprodajnimi cenami v Evropi. Najvišja cena za gospodinjstva v Sloveniji znaša 73 evrov za megavatno uro, toda ne odstopa bistveno od trenutnih veleprodajnih cen. Veleprodajne cene plina so se v začetku aprila povzpele in se gibljejo okoli 50 evrov za megavatno uro, potem ko so v drugi polovici marca že zdrsnile pod 40 evrov. Na drugi strani Atlantika so veleprodajne cene zemeljskega plina manj kot sedem evrov za megavatno uro. Naloga EU bi tako morala biti, da se cene plina v Evropi čim bolj približajo cenam v ZDA, a to bo izjemno težko.
Sodeč po napovedih Mednarodne agencija za energijo (IEA) bodo cene plina v Evropi in Aziji letos ostale tri-do štirikrat višje kot v ZDA. Borzne cene plina v EU so bile večji del lanskega leta višje kot v Aziji, a se je ta razlika že konec lanskega leta zmanjšala, kažejo podatki IEA. Azijske države so se v obdobju visokih cen plina le malo oskrbovale na velikih svetovnih vozliščih, saj so večinoma delovale na osnovi obstoječih dogovorov. IEA pričakuje, da se bodo cene zemeljskega plina na veleprodajnih trgih EU in Azije letos gibale okoli 50 evrov za megavatno uro, medtem ko bo cena v ZDA znašala manj kot devet evrov.
Težava EU letos niso zgolj dragi plin v skladiščih, ampak tudi neugodni pogoji zakupa, potem ko so prodajalci lani za vsako ceno iskali nadomestne količine za ruski plin. Prodajalci bi se seveda radi teh količin znebili z dobičkom. Ker so evropski trgi energentov močno regulirani, konkurenca pa je skromna, so v prednosti pred kupci, ki zato prejemajo izjemno slabe ponudbe. Tudi v Sloveniji to občutijo večji kupci, ki nimajo dostopa do reguliranih cen.
Vir: Delo
