Po (prekomernem) okoljskem odtisu na prebivalca se je Slovenija v zadnjem obdobju uvrščala okoli 30. mesta (visoka raba naravnih virov in pritiski na okolje na prebivalca), nosilnost planetarnega ekosistema je presegala za 3-krat, nosilnost planetarnega ozračja (emisije toplogrednih plinov na prebivalca) pa za več kot 5-krat. Slovenija razpolaga z izjemno bogatimi trajnostnimi sonaravnimi viri (vodnimi, ekosistemskimi, obnovljivimi, potencialnimi kmetijskimi zemljišči) in regionalnimi mavricami razvojno-varovalnih potencialov. Tako je bila npr. po doseženi ravni trajnostnega razvoja (21 kazalnikov) Slovenija leta 2016 uvrščena med deset najuspešnejših držav sveta pri naslednjih kazalnikih (Sustainable Society Index …, 2016):
- mesto po biotski raznovrstnosti oziroma po visokem odstotku zavarovanih območij od skupne površine države;
- mesto po razporeditvi (majhne razlike) med dohodki 10 % najbogatejših in 10 % najrevnejših;
- mesto po splošnem človekovem blagostanju (slabše, a še vedno primerjalno ugodno stanje ekonomskega in okoljskega blagostanja);
- mesto po deležu ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč (8,9 %) glede na skupna kmetijska zemljišča (1. mesto – Avstrija – 19,8 %).
Leta 2016 je bila v okviru mednarodnega dogodka Global Green Destinations Day Slovenija razglašena za prvo zeleno destinacijo na svetu, ocenjeno s strani mednarodne organizacije Green Destinations po novih standardih trajnostnega turizma za države (Poročilo o okolju …, 2016). Med pomembnimi značilnostmi lahko omenimo: Slovenja je dežela z zelenim značajem, 58,4 % njene površine pokrivajo gozdovi, kar jo umešča na tretje mesto po gozdnatosti v Evropi, skoraj 38 % pa je vključenih v omrežje Natura 2000. Petina obale spada pod zaščiteno območje, po količini rečne vode na prebivalca pa je Slovenija med najbogatejšimi evropskimi državami, a posledice podnebnih sprememb to količino zmanjšujejo.
Vir: Knjiga Ekosistemska družbena ureditev, Drugi zvezek, Slovenija in Evropa, avtor: Dušan Plut
