Kohezijski sklad praznuje 30. obletnico dela. V tem obdobju je podprl za skoraj 179 milijard evrov naložb v ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU. Iz Kohezijskega sklada so se financirali znameniti projekti, ki so preobrazili celotne regije in mesta. Ključno vlogo je imel tudi pri razvoju vseevropskega prometnega omrežja, saj je podprl izgradnjo in nadgradnjo 7.800 km cest in 3.650 km železniškega omrežja ter mnogo akvaduktov in predorov. Med drugim je podprl drugi železniški tir med Koprom in Divačo, ki bo znatno povečal zmogljivost tovornega prometa in zagotovil povezavo z avstrijskim železniškim omrežjem.Sklad je omogočil pomembne naložbe tudi na področju trajnostnega javnega prevoza v mestih in prispeval k izgradnji letališč. S sredstvi Kohezijskega sklada so bili podprti tudi projekti za obravnavanje podnebnih sprememb. Sklad je omogočil naložbe v infrastrukturo za izboljšanje dostopa do pitne vode, čiščenje odpadnih voda in recikliranje odpadkov, vlagal v zaščito pred gozdnimi požari in poplavami ter podpiral prehod na čisto energijo.
Sklad, ustanovljen z Maastrichtsko pogodbo, se osredotoča na države članice, katerih BND je nižji od 90 % povprečja EU, da bi spodbudil konvergenco med evropskimi gospodarstvi. Proračun Kohezijskega sklada se je od širitve leta 2004 znatno povečal: v obdobju 1994–1999 je znašal 18 milijard evrov, v obdobju pa 2014–20 61,4 milijarde evrov. V obdobju 2021–2027 bo od dodeljenih sredstev sklada v višini 48,03 milijarde evrov več kot 37 % vloženih v podporo podnebnim ciljem: 6,9 milijarde evrov za čisti mestni promet, 3,3 milijarde evrov za energijsko učinkovitost ter 16,9 milijarde evrov za naložbe v železniško in cestno omrežje TEN-T.
Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_2025
(Vir: Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji)
