Zeleni prehod Slovenije 2023–2030
Preberite Pregled nekaterih kazalnikov razvoja za cilje do leta 2030 in se vprašajte: Kakšen naj bo zeleni prehod Slovenije do konca desetletja? Na ta strateški razvojni izziv, ki je izziv za vsakega posameznika države Slovenije, odgovarjajo v reviji stroka, gospodarstveniki, nevladniki, javna sfera in država. Kajti Slovenija potrebuje izvedbeni načrt zelene transformacije. Sedaj so cilji razpršeni po različnih dokumentih in strategijah. Nacionalno soglasje o prednostnih ciljih zelenega prehoda s seznamom projektov in centralizirano projektno vodenje pa naj bo rezultat enotnega razumevanja, kaj je tisto, kar res pelje k zeleni identiteti Slovenije.
Dosedanje upravljanje zelenega razvoja Slovenije ni dovolj usklajeno. Izvedba je premalo učinkovita. Zeleni razvoj je pogosto razumljen parcialno ali je ujet v mreže kratkoročnih interesov. Pogosto se zdi, kot da ni prvi strateški razvojni izziv kljub evropskemu zelenemu dogovoru. Tudi pri pripravi projektov v Načrtu za okrevanje in odpornost so kratkoročni interesi preglasili dolgoročne, kot da nemalo kazalnikov razvoja Slovenije ne zahteva, da gledamo v prihodnje desetletje z drugačnimi očmi. Zdajšnja streznitev je opomin. Je priložnost za skupnostni zeleni, ekološki angažma na vseh ravneh – na makro in mikro ravni. In je priložnost za ustvarjanje zelenega duhovnega, političnega, strokovnega in menedžerskega ozračja za nove ekološke rešitve.
Ogledala so pokazala, kje smo. H katerim ciljem smo zavezani in kaj mora Slovenija storiti za drugačen scenarij razvoja in za blaginjo ljudi do leta 2030.
Koliko bomo energetsko in prehransko bolj samooskrbni? Kakšen pristop, operativni, je nujen za razvojni zasuk in za uvedbo zelenih sprememb? Predvsem na tistih področjih ali v tistih panogah, ki najbolj vplivajo na kakovost življenja in na zeleno identiteto Slovenije. Odločitev za zeleni dogovor oziroma zeleni prehod je odločitev za spremenjen razvojni model, ki zahteva drugačno refleksijo o tem, kje smo. Drugačno organizacijo države in družbe za izvedbo programa do cilja, kamor želimo.
V prenovi je NEPN, ki ga mora Slovenija poslati v Bruselj leta 2024, pri čemer bodo njegove ambicije pri nekaterih ciljih povečane skladno z dokumenti Fit for 55 in REPowerEU. Kako torej do ciljev razogljičenja, energetske učinkovitosti, energetske samooskrbe in varnosti, do več raziskav in inovacij za večjo konkurenčnost gospodarstva? Sporočila Podnebnega ogledala in Poročilo o izvajanju Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta opozarjajo, spodbujajo in zavezujejo. Je razvoj Slovenije vzdržen, če presojamo podatek o uporabi virov in o ekološkem odtisu? Ambicije Slovenije na vseh področjih, ki so vitalna za zeleni prehod, so navedene v različnih strateških dokumentih. Marsikateri od njih potrebuje dopolnitve zaradi taksonomije, ki je orodje za prehod v podnebno nevtralnost. Je pot v model trajnostnega gospodarstva. Usmeritve ESG pa vabijo k širšim razgledom zelenega razvoja države. Strateški fokus je človeški, družbeni in naravni kapital.
Morda je nacionalni program zelenega prehoda lahko pot do kolektivne zelene identitete. Pot do skupnostne ekološke samozavesti. Do tiste motivacije in aktivacije politične volje, kapitala, menedžerskih interesov, nevladnikov in javne sfere, stroke in znanosti, ki jo Slovenija potrebuje za odgovoren zeleni prehod. Na ravni države ni dovolj samo ustanovitev strateškega sveta za zeleni prehod države, za kar se že odločajo nekatere članice EU. Konkurenčni interesi, ki se srečujejo v izvajanju programa zelenega prehoda Slovenije, potrebujejo konstituiranje odgovornosti za trajnostni razvoj na ravni države in institucionalizacijo procedur za demokratično odločanje o ukrepih za doseganje ciljev.
Program zelenega prehoda Slovenije do leta 2030 s prednostnimi cilji je priložnost, da se ob njem združijo in povežejo vsi, ki vedo, da gre za razvojni vlak na prvem tiru. Za današnjo in jutrišnjo generacijo. Takšen konkreten program ne more biti odvisen od vsakokratne vlade, zato mu mora dati mandat celotna slovenska skupnost. Slovenija je lahko prva med državami EU s konkretnim programom zelene tranzicije. To naj bo naša ambicija.
