V marčevski reviji ESG št. 177 bodo objavljeni predlogi in mnenja stroke, gospodarstva, nevladnikov in poznavalcev problematike zelenega prehoda. Gre za pobudo, da Slovenija sprejme konkreten izvedbeni načrt s prednostnimi cilji zelenega prehoda do leta 2030. V prenovi je NEPN, ki ga mora Slovenija poslati v Bruselj leta 2024, pri čemer bodo njegove ambicije pri nekaterih ciljih povečane skladno z dokumenti Fit for 55 in REPowerEU. Kako do zelene identitete Slovenije, s katerimi ukrepi in kaj naj bo v ospredju programa zelenega prehoda Slovenije do leta 2030?
S predlogi in mnenji, ki jih bomo objavili v reviji ESG, so sodelovali: dr. Gregor Anderluh, Kemijski inštitut, mag. Nataša Avšič Bogovič, Državni zbor RS, dr. Slavko Ažman, Porsche Slovenija d.o.o., Marko Drobnič, Talum d.d., Marjan Eberlinc, Plinovodi d.o.o., Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Tina Kobilšek, Ministrstvo za naravne vire in prostor, dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nataša Kovač, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, Nina Meglič, SRIP Krožno gospodarstvo, mag. Stane Merše, IJS – CEU, mag. Aleksander Mervar, Eles d.o.o., mag. Vesna Nahtigal, Gospodarska zbornica Slovenije, dr. Dušan Plut, Svet za varovanje okolja SAZU, Robert Sever, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet, dr. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera, Jernej Stritih, Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o., mag. Emil Šehič, Zeos d.o.o., Darko Trajanov, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Ana Vučina Vršnak, Energetska zbornica Slovenije, mag. Mojca Žitnik, Statistični urad RS.
V Novicah bomo objavljali nekatere predloge in mnenja.
Marko Drobnič, Talum d.d.: Proizvodnja in reciklaža materiala je ena od prioritet
Zelenega prehoda ne more biti brez materialov, zato je ustrezna strategija razvoja materialov v Evropi in Sloveniji ključna. Ne pišimo zakonodaje na način in z mislijo, da bomo preprečevali peščico negativnih incestnih poskusov zlorab, ampak jo prilagodimo tako, da bomo lahko hitro in učinkovito izvedli postopke za umeščanje v prostor. Dejstvo je, da moramo vgrajevati BAT in v skladu z IPPC smernicami, vse, ki tega ne počnejo, pa je potrebno sankcionirati. Proizvodnja in reciklaža materialov (eden od ključnih je zaradi svojih lastnosti aluminij) je umeščena kot ena od prioritet Evropskega zelenega dogovora in se ji jima poleg umestitve namenjajo in zagotavljajo viri.
Zadnje obdobje, ki ga zaznamujejo prekinjene oskrbovalne verige, je priložnost za streznitev. Proizvodnje materialov na začetku vrednostnih verig je potrebno ohranjati čim bližje njihovi porabi – tako zaradi konkurenčnosti, kot globalnega ogljičnega odtisa!
Za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega energetsko podnebnega prehoda potrebujemo zanesljivo in konkurenčno samooskrbo z energijo.
Zadnje dogajanje na področju energijske draginje v Evropi aktivnostim daje pospešek, zmanjšanje odvisnosti pri oskrbi s plinom, kjer je industrija zelo izpostavljena, in samooskrbnost na področju električne energije, kjer s predlaganimi ukrepi podpiramo izgradnjo novega bloka nuklearne elektrarne in izkoriščanja potenciala vode in sonce. Poleg tega pa potrebujemo takšen distribucijski sistem, ki bo omogočal priključitve novih razpršenih virov proizvodnje energije.
Mag. Vesna Nahtigal, Gospodarska zbornica Slovenije: Sodelovanje institucij znanja in gospodarstva še nikoli tako pomembno kot zdaj
Energetsko intenzivna industrija izredno veliko pozornosti posveča učinkoviti rabi energije, saj se podjetja zavedajo, da bodo brez tega manj konkurenčna. Tista podjetja, ki trguje s toplogrednimi plini, že vlagajo v energetski prehod, ki na eni strani zagotavlja manjšo porabo energentov, na drugi pa prehod na okolju bolj prijazne energente. Energetska učinkovitost njihovih tehnologij je v samem vrhu ne le v EU, ampak tudi na globalni ravni.
Zdaj mora ta industrija narediti korak naprej, in sicer v prenovo tehnologij lastne proizvodnje in tehnologij nizkoogljičnih virov za oskrbo z energijo. Za kompleksno prenovo so potrebne celovite rešitve in kombinacije različnih tehnologij, vendar so nekatere v tem trenutku še v fazi razvoja. Zato so nujna vlaganja v pospešene raziskave in razvoj novih, nizko emisijskih tehnologij, ki nastajajo le ob tesnem sodelovanju gospodarstva in inštitucij znanja ter ob podpori države. Še nikoli ni bilo sodelovanje vseh navedenih deležnikov tako pomembno kot je pri zelenem prehodu. Te tehnologije pa bo potrebno čim prej prenesti v prakso in pri tem bo država spet imela pomembno vlogo. Potrebno bo pospešiti birokratske postopke in odpraviti administrativne ovire v vseh fazah postopkov izdaje okoljskih in prostorskih dovoljenj. Hitra implementacija namreč brez podpore učinkovite, digitalno podprte javne uprave ne bo izvedljiva. Ohranitev industrije je pomembna tudi z okoljsko – podnebnega vidika, saj imajo uvožene surovine in materiali praviloma občutno višji okoljsko – podnebni odtis kot domače. Dejstvo je tudi, da energetsko intenzivna industrija predstavlja središče industrijskih ekosistemov, od katerih so odvisna mala in srednja podjetja, ki sestavljajo njihove dobavne in vrednostne verige. To pomeni, da kar je dobro za energetsko intenzivno industrijo, je dobro za širše gospodarstvo. Uspešen zeleni prehod energetsko intenzivne energije bo podprl tudi zeleni prehod širšega gospodarstva in družbe.
Nataša Kovač, Ministrstvo za naravne vire in prostor: K ekološkemu odtisu največ prispevajo bivališča in promet
Ekološki odtis Slovenije je leta 2018 znašal 5,37 gha na prebivalca, biokapaciteta (obnovljiva sposobnost narave) pa 2,20 gha, kar je več kot dvakrat manj od odtisa. Za takšen življenjski slog bi v Sloveniji potrebovali 3,39 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,8 gha na prebivalca). Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet, zato je ogljični odtis, kot sestavni del ekološkega odtisa, največji.
Slovenija se je v Strategiji razvoja Slovenije 2030 zavezala k zmanjšanju ekološkega odtisa Slovenije za 20 % do leta 2030 (s 4,7 gha na prebivalca v letu 2013 na 3,8 gha na prebivalca v letu 2030). Na podlagi analiz, izvedenih v obdobju 2019-2020 (Stritih 2018 in 2020), je bilo ugotovljeno, da bi bilo za 20 % znižanje ekološkega odtisa do leta 2030 najučinkoviteje ukrepati na naslednjih področjih:
- Trajnostno upravljanje gozdov: gozdovi največ prispevajo k biokapaciteti, vendar, če želimo ohraniti njihovo biokapaciteto je zaradi njihove ranljivosti zaradi podnebnih sprememb potrebno prilagajanje,
- Spodbujanje energetske učinkovitosti v kombinaciji z OVE v poslovnih stavbah in pri največjih porabnikih v industriji;
- Uvajanje fotovoltaičnih panelov: promet in energetika imata največji ekološki odtis, razpršena fotovoltaika (vključeno tudi shranjevanje energije) v kombinaciji z električnimi avtomobili (TEK) rešuje oboje hkrati;
- Trajnostna mobilnost: največ možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa je pri prometu, vendar je le elektrifikacija premalo – zaradi možnega povratnega učinka (»rebound effect«) uvedbe električnih osebnih vozil na povečanje števila prevoženih kilometrov je hkrati treba izvajati tudi druge ukrepe, kot so razvoj javnega potniškega prevoza, večmodalnih središč in kolesarske mreže za zmanjšanje ogljičnega odtisa dnevnih migracij.
(Vir: ESG)
