Z obnovo starih zgradb bi Slovenija do leta 2050 lahko prihranila kar 1,07 milijarde evrov. Samo na področju zdravstva bi lahko prihranili 256 milijonov evrov. Življenje v zastarelih in neučinkovitih stavbah predstavlja tveganje za zdravje in presega finančne zmožnosti prebivalcev. Nezdrave stavbe imajo velik vpliv na podnebje in predstavljajo visok strošek za celotno skupnost, saj poleg zapravljanja energije povečujejo stroške zdravstvenega varstva in zmanjšujejo produktivnost. Trajnostna obnova nezdravih stavb je nujno potrebna, saj z njo lahko ustvarimo bolj zdravo in čisto okolje ter dolgoročno prihranimo. V Sloveniji kar 1,07 milijarde evrov do leta 2050.
Po podatkih raziskave Healthy Home Barometer (Barometer zdravih domov), ki jo je izvedla skupina VELUX, je vsak tretji Slovenec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza. Čeprav so takšne razmere že same po sebi skrb vzbujajoče, pa ima slabo stanje zgradb in stanovanj širše posledice. Zaradi nezdravih stavb imamo povečane stroške zdravstvenega varstva in zmanjšano produktivnost, ki neposredno vpliva na gospodarstvo, medtem ko imajo potratne stavbe velik vpliv na podnebje. Poročilo Združenih narodov namreč kaže, da so se kljub naložbam v energetsko učinkovitost in zniževanju porabe energije emisije ogljikovega dioksida v gradbeništvu po pandemiji povzpele na rekordno raven.
(Vir: Piardigma)
