Železniški promet
| Avtor: Jože Volfand |
»Kakovostna javna železniška infrastruktura je seveda nujna za našo konkurenčnost. Drugi tir med Divačo in Koprom je eden ključnih projektov tako za naše podjetje kot tudi za celotno slovensko logistiko. Želimo si, da bi se čim prej zgradila nova dvotirna proga. Poleg tega pa bo hkrati z gradnjo drugega tira treba posodobiti obstoječo progo in tudi druge proge slovenskega železniškega omrežja, kajti proga se ne konča v Ljubljani, potrebno je zagotoviti pretočnost na celi relaciji, ne samo na posameznih odsekih,« tako odgovarja na vprašanje o razvoju slovenskega železniškega omrežja mag. Melita Rozman Dacar, direktorica družbe SŽ-Tovorni promet. Pravi tudi, da so vrednote, ki jih povzemajo smernice ESG, že tradicionalno del njihove poslovne filozofije.
Bilančni rezultati še niso znani, a kaj je najbolj vplivalo na lansko poslovanje: vojna v Ukrajini, visoke cene pomorskih prevozov, zmeda na transportnih poteh po Evropi, gradbena dela na nekaterih železniških odsekih v Sloveniji, cene energentov, inflacija, zastoji v transportnih verigah, začetek recesije …? In kaj bo pod bilančno črto?
Leto 2022 je bilo za našo družbo res polno velikih izzivov. Koronakriza in vojna v Ukrajini sta dodobra zatresli temelje mednarodnega poslovnega sveta. Vojna v Ukrajini je povzročila predvsem spremembo nekaterih blagovnih tokov. Ladje s tovorom, ki prihajajo v pristanišča, zamujajo tudi več mesecev. Prihaja do prenatrpanosti skladišč v pristaniščih, kar ima negativne posledice za železniške prevoznike. Veliko podjetij je zmanjšalo proizvodnjo, kar vpliva tudi na količino prepeljanega tovora. Že lani smo v posameznih panogah opazili tudi pomanjkanje materialov in težave pri dobavah, kar je položaj v Ukrajini samo še poslabšal. Del prometa se je zaradi zastoja ladijskih prevozov preusmeril na železnico. Prav tako so posamezni kupci preusmerili dobavne verige tudi preko Slovenije. Vojna v Ukrajini je tako izziv in priložnost, širše gledano pa negativno vpliva na naše poslovanje. Inflacija je vse višja. Težave se zaradi pomanjkanja materiala in dviga cen pojavljajo pri vzdrževanju in najemu voznih sredstev. Ne gre pozabiti tudi na drastičen dvig cen energentov.
A to zagotovo ni bilo vse.
Ne. Ves čas smo se morali spopadati tudi z velikimi infrastrukturnimi ovirami, zaradi katerih so bile proge zatrpane, vlaki pa so vozili dlje kot načrtovano. Težave so se pojavljale v celi logistični verigi in so povzročale nezadovoljstvo kupcev. Kljub temu smo z lanskim poslovanjem lahko zadovoljni. Prepeljali smo več tovora, kot smo načrtovali. Tudi poslovni prihodki bodo po prvih ocenah presegli načrtovane. To smo dosegli z nenehno optimizacijo naših procesov in s prilagajanjem pričakovanjem kupcev. Vozimo težje in daljše vlake in pridobivamo nov tovor v tujini. Zavedati pa se moramo, da so razmere na trgu izjemno težke. Naslednji meseci bodo tako za nas kot za druge prevoznike zelo velik izziv.
Koliko vam bodo pri tem pomagali vladni ukrepi za pomoč podjetjem zaradi višjih stroškov energije? Med Ministrstvom za infrastrukturo in Gospodarsko zbornico ni enotne ocene, ali si zaradi visokih cen energije naša podjetja slabšajo konkurenčnost na trgu.
Cene energentov so pomemben dejavnik našega poslovanja. Cene dizelskega goriva so že lani občutno rasle. Pričakujemo še visok dvig cene električne energije, ki jo za vse železniške prevoznike v Sloveniji dobavlja upravljavec javne železniške infrastrukture. Vse to pomembno vpliva na naše poslovanje. Obenem vse višje cene energije negativno vplivajo na konkurenčnost cele logistične branže. Zato so vsi ukrepi za pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen energentov še kako dobrodošli. Železniški prevozniki smo imeli do sedaj ugodno cene elektrike. Marca se bodo cene električne energije zvišale. Za koliko, še ni znano. Tudi drugi stroški drastično naraščajo, kar pomeni, da se naša konkurenčnost in konkurenčnost koridorja čez Slovenijo poslabšujeta.
Vendar ste lani v težjih razmerah dobro poslovali. Koliko ste v zadnjih letih uspeli povečati vaš tržni delež na tujih trgih, ne le v regiji, ampak širše? S katerimi konkurenčnimi prednostmi si lahko utrjujete tržni položaj na tujih trgih?
Konkurenčni položaj na slovenskem trgu je vse težji. Novi prevozniki pa se zaradi pomanjkanja novega tovora osredotočajo na naše obstoječe posle. Posledično se izrazito usmerjamo na tuje trge v širši regiji. Več kot 95 odstotkov blaga tako prepeljemo v mednarodnem prometu. Nadgrajujemo naše prevoze v Avstriji in na Hrvaškem, kjer že opravljamo prevoze z lastno vleko. Načrtujemo pa širitev na druge ključne trge v regiji, Madžarsko, Italijo, Srbijo. Pri tem bomo na omenjene trge vstopali v sodelovanju z drugimi prevozniki, z lastno izvedbo ali skupaj s podizvajalskim prevoznikom. Naš cilj je, da kot nosilec prevozov obvladujemo blagovne tokove na čim daljših relacijah. V evropskem merilu smo majhno podjetje, a smo prav zato zelo prilagodljivi in smo v vsakem trenutku sposobni naše logistične storitve prilagoditi zahtevam kupcev.
Trgu se prilagajate z novimi produkti. Katere storitve bi omenili z vidika ekonomske učinkovitosti in zelene politike poslovanja? Kako je Slovenija uspešna pri usmerjanju cestnega prevoza tovorov na železniške tire, saj nova infrastrukturna ministrica napoveduje razvoj železniškega prometa kot prednostni cilj?
Kupcem je treba predvsem ponuditi celovite rešitve, oblikovane v skladu z njihovimi pričakovanji. Zato vzpostavljamo produkte za ključne trge, kupce in segmente blaga. Obenem pa je treba storitve ves čas optimizirati, povečevati učinkovitost izrabe voznih sredstev in tras ter se prilagajati položaju na progi. Zlasti je to pomembno v času sicer dobrodošlega posodabljanja železniške infrastrukture, ki pa pred vse prevoznike postavlja številne ovire. Zato s kupci vsak dan skupaj iščemo rešitve za kar največjo pretočnost in učinkovitost prevozov. Obenem oblikujemo produkte, s katerimi podpiramo slovensko gospodarstvo.
Katere produkte?
Naše podjetje kot edini prevoznik v Sloveniji podpira najpomembnejša slovenska podjetja s prevozom posameznih vagonskih pošiljk tako na glavnih kot na stranskih progah. Lani smo oblikovali produkt za prevoz posameznih vagonskih pošiljk z namenom preusmeritve tovora s preobremenjenih cest na železnico. Zelo zanimivi so tudi prevozi lesa. Podprli smo jih s projektom Single Wood, ki ponuja kakovosten prevoz posameznih vagonskih pošiljk lesa med Slovenijo in tujino. Ti prevozi z lesom so namenjeni predvsem uporabnikom, ki nimajo dovolj blaga za sestavo kompletnega vlaka. Gre za kompleksne rešitve. Te bistveno presegajo preproste prevoze direktnih vlakov za tuje gospodarstvo, ki jih opravljajo naši konkurenti. V zadnjih letih ima država posluh za železniške prevoznike in je uvedla ukrepe, kakršne poznajo vse najrazvitejše evropske države. Naš skupni cilj je, da se čim več tovora preusmeri s ceste na železnico.
Nekateri poznavalci prometne politike trdijo, da je prometno omrežje še vedno v rokah cestarjev in da se zaradi tega tako počasi preusmerja prevoz tovora na železnico. Koliko ste povečali prevoz tovorov v Sloveniji v zadnjih petih letih in kaj menite o tem, da bi se morala zgraditi dvotirna proga med Divačo in Koprom? Ali se z vladno strukturo pogovarjate o nujnosti posodobitve in optimizacije železniškega omrežja?
Naše prevoze kljub vse močnejši konkurenci že vsaj zadnjih deset let povečujemo iz leta v leto. Izjema je koronsko leto 2020, ko so prevozi zaradi zmanjšanja industrijske proizvodnje padli prevoznikom po vsej Evropi. Lani smo prepeljali 19,55 milijona ton blaga, kar je za 3,4 odstotka več kot leta 2021. Tudi v prihodnjih letih pričakujemo rast prevozov. Kakovostna javna železniška infrastruktura je seveda nujna za našo konkurenčnost. Drugi tir med Divačo in Koprom je eden ključnih projektov tako za naše podjetje kot tudi za celotno slovensko logistiko. Želimo si, da bi se čim prej zgradila nova dvotirna proga. Poleg tega pa bo hkrati z gradnjo drugega tira treba posodobiti obstoječo progo in tudi druge proge slovenskega železniškega omrežja.
Na kaj mislite?
Proga se ne konča v Ljubljani. Potrebno je zagotoviti pretočnost na celi relaciji, ne samo na posameznih odsekih. Seveda ne čakamo na to, da bo promet po novi progi stekel, temveč sami oblikujemo logistične rešitve za povečanje prevozov v trenutnih razmerah. Žal večkrat ovire pomenijo slabo voljo in težave, vendar se moramo zavedati, da se gradi, da bo logistiki omogočen normalen, okolju prijazen razvoj, ki bo sledil potrebam naših kupcev. Kupec se na koncu odloči, kako in s kom bo prepeljal svoj tovor.
Kako ste posodobili vozni park v tovornem prometu v zadnjih letih in kaj načrtujete? Katerega blaga največ prevozite in od kod ter kam?
V zadnjih letih smo kupili 100 sodobnih univerzalnih vagonov za prevoz razsutih tovorov, ki so z različnimi nadgradnjami primerni za prevoz različnih vrst blaga. Z njimi smo podprli razvoj nekaterih naših strateških kupcev doma in v tujini. Delovne procese v Kopru, ki je najpomembnejša točka slovenskega železniškega omrežja, smo posodobili z nakupom štirih dizelskih premikalnih lokomotiv. Celovito smo prenovili dvanajst obstoječih premikalnih lokomotiv. V zaključni fazi je dokumentacija za nakup novih tovornih vagonov in nadomestitev najstarejših električnih in dizelskih lokomotiv. Do leta 2030 načrtujemo nabavo 30 električnih lokomotiv, modernizacijo 12 obstoječih dizelskih lokomotiv in nabavo 750 vagonov. Za nova vozna sredstva bomo namenili okoli 300 milijonov evrov.
Tako optimizirate poslovanje, saj je to eden izmed pogojev, če želite postati vodilna logistična družba v tem delu Evrope.
Na eni strani bomo nadaljevali z optimiziranjem naših proizvodnih in drugih delovnih procesov. Na drugi strani pa bomo naše storitve izboljšali z vključevanjem sodobnih lokomotiv in vagonov ter s tem tudi znižali naše stroške. Eden od pomembnih optimizacijskih dejavnikov je tudi digitalizacija. V naši družbi smo že uvedli elektronski tovorni list kot osnovni dokument vsakega prevoza. S tem smo našim kupcem poenostavili in pohitrili poslovanje. V SŽ-Tovornem prometu in na nivoju skupine Slovenske železnice pa poteka še več IT projektov, ki bodo sestavljali integrirani informacijski sistem za transportno logistično dejavnost, IT projekti na področju vzdrževanja železniških vozil, na področju poslovne analitike in upravljanja učinkovitosti poslovanja. Še bi lahko naštevala. Z njimi bo naše poslovanje hitrejše in bolj učinkovito. Predvsem pa bomo tudi v prihodnje povečevali število naših produktov ter se usmerjali k potrebam kupcev.
Kaj vam pri teh poslovnih rešitvah prinaša strateško partnerstvo s češkim podjetjem EP Logistics International. Kaj bo obogatilo vašo ponudbo na trgu in kaj partnerstvo pomeni za vaš razvoj in naložbe?
EP Logistics International je v lastništvo našega podjetja vstopil pred slabim letom. S strateškim partnerjem aktivno sodelujemo na različnih področjih. Naši cilji so jasni. Rast podjetja SŽ-Tovorni promet kot regionalnega prevoznika z vstopi na ključne tuje trge, celovita posodobitev voznega parka, pridobitev novega blaga, izmenjava izkušenj in skupna rast. Skupaj bomo oblikovali nove celovite storitve za kupce tudi na daljših relacijah in trgih, na katerih do sedaj nismo bili dejavni. Pričakujemo tudi preusmeritev nekaterih blagovnih tokov preko Luke Koper in na druge slovenske koridorje.
Prometni sektor je med ključnimi za doseganje ciljev pri razogljičenju. Poročilo o okolju v RS za leto 2021 piše, da se dolžina avtocestnega omrežja povsod po EU povečuje, dolžina železniškega omrežja pa krajša, stopnja motorizacije se povečuje. Železniški promet stagnira, javni potniški promet tudi. Kaj je potrebno spremeniti in koliko zelenih rešitev je v vašem poslovanja?
Železniški prevozi so nedvomno eden od ključnih dejavnikov trajnostnega razvoja, saj vse analize kažejo, da imajo neprimerno manj negativnih vplivov na okolje kot cestni prevozi. Tudi Evropska unija je železniške prevoze postavila kot enega od dejavnikov doseganja svojih okoljskih zavez. Za njihov uspešen nadaljnji razvoj je bistven preplet ukrepov samih prevoznikov in državnih institucij, ki so odgovorne za zagotavljanje ustrezne javne železniške infrastrukture in z ustreznimi finančnimi in regulatornimi ukrepi lahko podprejo prevoze po železnici. Vesela sem, da je Slovenija že naredila prve konkretne korake v tej smeri. Prepričana sem, da gremo v pravo smer in da ima prevoz blaga po železnici v Sloveniji svetlo prihodnost.
Po velikosti ste družba, ki jih zavezujejo usmeritve ESG. Katere zaveze ste sprejeli v odnosu do okolja, zaposlenih in upravljanja nabavnih verig? S katerimi ukrepi dokazujete vašo družbeno odgovornost?
Lahko bi rekla, da so vrednote, ki jih povzemajo smernice ESG, že tradicionalno del poslovne filozofije našega podjetja in cele skupine Slovenske železnice. Naše poslovanje do naših dobaviteljev in kupcev je transparentno, delujemo etično. Zavedamo se naše odgovornosti do okolja, v katerem delujemo in odprto komuniciramo z vsemi deležniki znotraj in zunaj podjetja. Našo zavezo naravnemu okolju dokazujemo tudi z doslednim ravnanjem v skladu s sistemom ravnanja z okoljem ISO 14001. Kot posebej pomemben pa bi rada izpostavila odnos do naših sodelavcev. Z njimi smo se spopadali s številnimi izzivi. Od ekonomskih recesij in poglabljanja konkurence do še neslutenih izzivov, ki sta jih prinesli koronakriza in vojna v Ukrajini. Kljub težkim okoliščinam smo z zavzetostjo naših sodelavcev in sodelavk dosegali dobre rezultate. Postavili smo temelje za nadaljevanje trajnostnega razvoja. Gre za dolgoletno gradnjo naših odnosov. Sledimo istim ciljem, naučili smo se poslušati drug drugega in skupaj premagovati ovire. Zelo si prizadevam za trajnostno vodenje in vključevanje mladih na vodilna delovna mesta. Prepričana sem, da je kombinacija mladih, ki razmišljajo izven okvirjev, izkušenj in znanja, ki jih imamo starejši, pravi recept za naš uspešen nadaljnji razvoj.
