Kdo je prometnik za zeleni prehod Slovenije?

Vprašujem. So ali niso vse večje razlike, kako kdo razume zeleni prehod v Sloveniji? Ali so že tako velike, da lahko zastrejo strateške odločitve vlade in upočasnijo korake Slovenije v spreminjanje sedanje razvojne paradigme? Paradigme, ki ni vzdržna. Je v nasprotju s prioritetami, ki so glasno odmevale, in z dejansko prakso, saj politika največkrat ne daje srca v strategije, ki jih sprejema. Na primer. Tudi ko gre za strateški izziv, za prehransko varnost. Dr. Andrej Simončič navaja podatke, da se je v Sloveniji površina kmetijskih površin drastično zmanjšala in s samooskrbo zaostajamo. Kakšna je agenda zelenega prehoda do leta 2030, pa se ne ve. NEPN to ni, čeprav nekateri mislijo, da je. Torej je dovolj prostora, da lahko pri konkretnih odločitvah in različnih interesih zmaguje argument moči. A najprej poglejmo, kako je v podjetjih.

Podjetje Abena Helpi si je med cilji trajnostnega poslovanja do leta 2030 določilo, da bodo, med drugim, izdelali 70 % izdelkov iz naravnih in recikliranih materialov. John Denhof, prvi mož mariborske Nove kreditne banke, pravi, da celotna uprava sedi v odboru za podnebne spremembe. Gašper Binter iz družbe Iskraemeco je na spletni konferenci Akademije Zelene Slovenije o ključnih temah upravljanja ESG predstavil trajnostno upravljanje dobavne verige. Politika o ESG ne govori. Nekatera podjetja, ambasadorji slovenskega gospodarstva, ki sodelujejo v anketi, so nanizala na ogrlico njihove trajnostne prakse inovativne rešitve. Takšne, ki so njihov adut za konkurenčnost na trgu. Zeleni prehod razumejo kot priložnost. Izdelki z višjo dodano vrednostjo nastajajo v drugačnih poslovnih modelih. Ko v podjetjih, resda za zdaj bolj v večjih sistemih, sprejemajo strategijo razvoja s poudarki na trajnostnih rešitvah in ko poročajo o finančnih in nefinančnih rezultatih, se sicer še učijo v procesu, ki dobiva kar naprej zakonodajne in druge pospeške. A marsikje že povsem dobro vedo, da celovit trajnostni razvoj ni le razogljičenje oziroma energetska in emisijska produktivnost. In da lahko zeleni prehod s stebri ESG dobi v podjetju prava krila s pametno dinamiko, če je v zelenem timu tudi top menedžment.

Kako pa bo na vrhu države zdaj, s prvo predsednico? In z vlado, ki z novimi poimenovanji ministrstev diši bolj trajnostno. Mislim na nove ministre za naravne vire, okolje, podnebje in energijo, za solidarno prihodnost … Povrh se pripravlja odlok o ustanovitvi podnebnega sveta. Imenovan je strateški svet za prehrano. Pa za zdravstvo. Za … No, tik za vogalom je prva predstavitev prenovljenega NEPN. A zdi se, da so se nekje izgubila sporočila Podnebnih ogledal. Sporočila politiki. Namreč, da država potrebuje namesto različnih medresorskih skupin za izvajanje podnebne politike vladno službo za integriran pristop in nadzor. A še najbolj skrbi, če reorganizacijo vlade razumemo tudi kot iskanje poti za ekološko modernizacijo slovenske družbe in za bolj produktivno delo uradništva, da je bilo preveč spregledano Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022. Kajti pripravljavci gradiva so z rdečo barvo označili slabo stanje na šestih področjih: okolje in zdravje, okolje in promet, trajnostna potrošnja, podnebne spremembe, ekološki odtis, ravnanje z viri in odpadki. Neopredeljeno stanje pri sedmih kazalnikih in samo pri dveh dobro stanje: morje ter okolje in gozdarstvo. Poročilo je pripravila stroka. Ali je barvno opozorilo potrditev tistim, ki predlagajo za zeleni prehod sistemske spremembe? Preusmeritev k varovanju in obnovitvi ekosistemov na vseh ravneh? Ne le s fokusom na ogljično nevtralnost in na zeleni prehod energetike.

Z reorganizacijo je vladna ekipa sedla na kolodvor, od koder vlak odpelje v različne smeri. Toda zeleni prehod slovenske družbe in države bo ostal na postaji ali obtičal po kotičkih uradništva, če vlada ne bo sposobna, z opozicijo vred, če ta sliši na zeleno, z gospodarstvom, s stroko in nevladniki dogovoriti operativni nacionalni zeleni dogovor kot strateško razvojno odločitev Slovenije do leta 2030. Kaj zares hoče Slovenija prednostno doseči in kakšno podporno okolje bo ustvarjala partnerjem za dejanski zeleni prehod? Poleg strateškega sveta za zdravstvo Slovenija najbolj potrebuje strateški svet za vzdržen razvoj, za zeleni prehod.