Evropski uniji je doslej uspelo prebroditi energetsko krizo bolje, kot so predvideli črni scenariji. Kljub številnim težavam se je pokazalo, da Evropa lahko preživi brez ruskega plina. Delež elektrike, proizvedene v sončnih in vetrnih elektrarnah, se je lani povečal na 22 odstotkov. Od skupno 623 teravatnih ur iz obeh virov jih je 420 proizvedenih z vetrom. Skupni delež vetra in sonca je s tem prvič večji, kot ga je imel plin (20 odstotkov). Kot posamezni vir je na prvem mestu v EU jedrska energija s 613 teravatnimi urami. Delež sonca v proizvodnji elektrike je največji na Nizozemskem s 14 odstotki. Sledita Grčija in Madžarska. Pri vetru so na prvih treh mestih Danska, Litva in Irska. Slovenija je med državami s podpovprečnim deležem sonca in vetra v proizvodnji elektrike.
Ima pa 5. največji delež po deležu elektrike iz jedrskih in termoelektrarn, na 6. mestu je pri hidroelektrarnah. V EU se je delež premoga lani povečal za poldrugi odstotek, na 16 odstotkov. To povečanje je manjše od pričakovanj.
(Vir: Delo)
