Za produkcijo ene kalorije perutninskega mesa je treba vložiti štirikrat več energije, za produkcijo svinjine in mleka je treba vložiti štirinajstkrat več, za produkcijo jajc devetintridesetkrat več, za produkcijo govejega mesa pa, odvisno od vrste krme, od dvajset- do štiridesetkrat več kalorične energije. »Danes se v agrikulturno produkcijo vloži več energije, kot se je pridobi v obliki hrane. To je delno posledica velike količine visokokakovostnih agrikulturnih produktov, s katerimi se hrani živina. Korporacije v agrikulturnem, semenarskem, farmacevtskem, kemičnem, inženirskem in živilskem sektorju poganjajo to dinamiko, ki jo kulturno simbolizirajo zlasti verige hitre prehrane in vse številčnejše verige supermarketov. Države in mednarodne polisi zagotavljajo nadaljnji obstoj tega modela. Na globalni ravni je količina zaužitega mesa na osebo danes dvakrat večja kot pred dvema generacijama. V istem obdobju se je več kot podvojila tudi svetovna populacija: leta 1961 so tri milijarde ljudi v povprečju zaužile 23 kilogramov mesa na prebivalca, leta 2014 pa je približno sedem milijard ljudi zaužilo 43 kilogramov mesa na prebivalca (v Evropi 80 kilogramov, v Severni Ameriki 116 kilogramov). V globalnem merilu se je produkcija mesa povečala za štirikrat, z 28 na 331 milijonov ton. V Nemčiji je bilo leta 2018 porabljeni 88,6 kilograma mesa na prebivalca, od ega več kot polovica svinjskega: ta številka je v zadnjih nekaj letih ostala približno enaka. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo pričakuje, da se bo do leta 2050 proizvodnja mesa povečala na 465 milijonov ton na leto.
(Vir: Knjiga Imperialni način življenja, avtorja Ulrich Brand in Marcus Wissen)
