Za Slovenijo sta že desetletja značilna povečevanje cestnega motornega prometa ter zmanjševanje železniškega in javnega potniškega prometa, katerih ponudba je nekonkurenčna. Vlaganja v infrastrukturo sledijo neuravnoteženemu povpraševanju, namesto da bi ga upravljali in preusmerjali. Stopnja motorizacije prebivalcev Slovenije je presegla stopnjo lastništva avtomobilov v marsikateri razvitejši evropski državi, kar kaže na neuravnoteženi razvoj prometnega sistema. Kljub čedalje večjim težavam prometnega sistema in zmanjšani dostopnosti prebivalcev Slovenije, slabši kakovosti bivanja in čedalje večjim okoljskim pritiskom prometa se celostno načrtovanje prometa na državni ravni še ni uveljavilo, prometna politika države pa se izvaja sektorsko in nepovezano. Vse to vodi v poglabljanje okoljskih težav, ki jih povzroča promet.
(Vir: Poročilo o okolju v RS 2022)
